Novo šestvalentno cepivo za dojenčke bo veljalo za tiste, ki so rojeni od letošnjega oktobra. Z novim cepivom bodo dojenčki prvič cepljeni leta 2020, ko bodo dopolnili tri mesece. Takšno ureditev ima – tudi na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije – večina razvitih držav, saj podatki kažejo, da je zaščita bolj učinkovita pri mlajših otrocih. Prav tako bodo otroci z manj pogostimi cepljenji zaščiteni proti več boleznim – davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b, otroški paralizi, zdaj pa še proti hepatitisu B.
Otrok bo v prvem letu cepljen z dvema odmerkoma, potem pa pred drugim letom starosti še s t.i. poživitvenem odmerkom. Mojca Matičič z Infekcijske klinike pravi, da so si imunologi za to prizadevali dlje časa, saj se tako pri dojenčkih razvije skoraj 100-odstotna zaščita. "Učinkovitost oziroma imunogenost cepiva je bistveno boljša v zgodnjem obdobju starosti, poleg tega pa je lahko otrok v prvih letih življenja naključno izpostavljen kakšnemu tveganju za okužbo in ni zaščiten," razlaga Matičičeva.
Če pride do okužbe s hepatitisom B pri otroku, je velika verjetnost, da se razvije v kronično obliko, kar lahko povzroči vnetje jeter, cirozo, lahko pa napreduje tudi v raka na jetrih. Virus se prenaša s krvjo, telesnimi tekočinami in testnimi telesnimi stiki oziroma spolnostjo, zlahka pa ga prepreči že preprosto cepljenje. "Cepivo je varno in v bistvu je varnostni profil primerljiv s tem cepivom, ki ga imamo sedaj, tako da ni nobenih zadržkov," pove pediater Denis Baš.
"Študija, ki smo jo opravili na naši kliniki, je pokazala, da po uvedbi tega nacionalnega programa cepljenja otrok, v novem tisočletju ni bilo nobenega slovenskega otroka, rojenega slovenskim staršem v Sloveniji, ki bi bil okužen z virusom hepatitisa B. To je dokaz, da ukrepi zelo dobro delujejo," poudari Matičičeva. Precepljenost, ki je bila v prvih letih po uvedbi cepiva – leta 1998 – zelo visoka, pa zadnja leta žal upada, saj kar 13 odstotkov otrok proti hepatitisu B ni cepljenih po obveznem programu.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.