Manj alkohola in kajenja, več gibanja in zdrave hrane ...

Z novim letom bom živel bolj zdravo, začel bom telovaditi, nehal kaditi, užival manj alkohola in jedel bolj zdravo, ustvaril si bom rutino, ne bom več toliko zapravljal, v službi ne bom preživel toliko časa, namesto tega bom svoj čas namenil prijateljem in družini ... Vam je ta mantra kaj znana? 

Gre za nekatere najpogostejše novoletne zaobljube. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je ob začetku lanskega leta izpostavil nekaj zanimivih podatkov za Slovenijo za sedem najpogostejših novoletnih zaobljub.

Bolj zdravo življenje

Kakšni so torej podatki glede uživanja zdrave hrane, ki je ena najpogostejših novoletnih zaobljub med Slovenci? Leta 2022 je bilo prebivalcu Slovenije za prehrano na voljo v povprečju 134 kilogramov sadja, 105 kilogramov zelenjave in 1,3 kilograma medu. Od leta 2000 je bilo največ sadja na voljo leta 2018 (152 kilogramov na prebivalca), zelenjave leta 2020 (119 kilogramov na prebivalca), razpoložljiva količina medu pa se je gibala od 0,6 do 1,4 kilograma na prebivalca.

Sadje je medtem v 2022 vsaj enkrat na dan uživalo 60 odstotkov moških, starejših od 16 let, med ženskami je bilo takih 75 odstotkov. In kako je z zelenjavo? Slednjo je vsaj enkrat na dan uživalo 66 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk.

Več gibanja – še ena od priljubljenih novoletnih zaobljub. Leta 2022 se je 82 odstotkov moških ukvarjalo s telesno aktivnostjo vsaj enkrat na teden, šest odstotkov manj kot enkrat na teden in 12 odstotkov pa nikoli. Med ženskami se jih je s športom vsaj enkrat na teden ukvarjalo 84 odstotkov, pet odstotkov manj kot enkrat na teden in 11 nikoli.

In koliko je bilo treba odšteti za šport? Povprečna cena mesečne karte za fitnes studio je znašala takrat 59 evrov, za par ženskih športnih copat je bilo treba plačati 63 evrov, za usnjeno nogometno žogo 18 evrov, za nahrbtnik (35–70 l) pa 87 evrov, navaja SURS.

Opustitev škodljivih razvad

Ob novem letu si pogosto želimo prenehati s škodljivimi razvadami, kot sta kajenje cigaret in uživanje alkohola.

Prebivalcu Slovenije je bilo leta 2020 v povprečju na voljo 35,6 litra vina, od tega 65 odstotkov belega. V trgovini je bilo leta 2022 za liter namiznega vina treba plačati povprečno 2,19 evra, za liter kakovostnega vina pa 4,70 evra. Liter lagerja je v povprečju stal 1,93 evra, liter naravnega žganja pa 16,40 evra.

Zaradi alkoholne bolezni jeter je medtem takrat umrlo 299 prebivalcev (1,3 odstotka vseh smrti v tem letu), zaradi raka bronhija in pljuč pa 1094 prebivalcev (4,9 odstotka vseh smrti).

Manj zapravljanja, a več počitnic

"Čeprav prebivalci Slovenije decembra porabimo občutno več denarja kot povprečno na mesec, smo pri prednovoletnih nakupih v primerjavi s prebivalci drugih držav članic EU preudarnejši," pravijo na statističnem uradu. Pri prodaji neživil je bila Slovenija decembra 2022 v primerjavi z mesečnim povprečjem celotnega leta za skoraj sedem odstotkov pod povprečjem EU-27.

Pri živilih je bila razlika med decembrsko prodajo in povprečno mesečno prodajo v celotnem letu 2022 v Sloveniji 14,4-odstotna.

V turističnih agencijah so medtem decembra letos sporočili, da so številni Slovenci za praznike odpotovali v tujino. Večina ponujenih božično-novoletnih destinacij je bila namreč razprodana že do sredine meseca. Polni so bili tudi avtobusi in letala, tudi Jadran, slovenska Obala, terme in smučarska središča so bili prav tako dobro zasedeni.  

Sicer pa kraljica med potovanji še vedno ostaja Grčija, čeprav je med Slovenci ta destinacija bolj priljubljena spomladi in poleti.

Namesto službi bi čas namenili prijateljem in družini

Tu pa so tudi novoletne zaobljube, ki se nanašajo na porabo našega časa. Številni bi si ga želeli manj porabiti za službo, kar je prav tako ena od pogostih novoletnih zaobljub.

Statistični urad navaja, da se sicer število običajno in dejansko opravljenih delovnih ur zmanjšuje. Podatki iz leta 2022 kažejo, da so delovno aktivni takrat običajno delali povprečno 1,7 ure manj kot v 2008, dejansko pa so v tednu dni opravili 1,1 ure manj kot v 2008.

Od tega leta naprej so delovno aktivne osebe običajno opravile najmanj delovnih ur v 2022 (38,8 odstotka), največ pa v 2008 (40,5 odstotka). V tem letu je bilo tudi največ dejansko opravljenih delovnih ur (34,7), najmanj pa v koronskem letu 2020 (32,1 odstotka).

In kako je s časom, ki ga namenjamo družini in prijateljem? Leta 2022 je bilo med vsaj 16 let starimi osebami v Sloveniji 87 odstotkov takih, ki so se vsaj enkrat na mesec družile s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali na kosilu. To je bilo za 19 odstotnih točk več kot leto prej, ko so veljale omejitve zaradi epidemije covida-19.

V 2022 se je vsaj enkrat na mesec s prijatelji družilo 91 odstotkov moških in 89 odstotkov žensk, s sorodniki pa vsaj enkrat na mesec 88 odstotkov moških in prav tolikšen delež žensk, še navaja SURS.

Namesto želja bi si morali postaviti cilje?

Seveda ima vsak posameznik svoje želje za prihodnost, to so le nekatere med najpogostejšimi. A zakaj po začetku leta na svoje zaobljube tako hitro pozabimo? Veliko ljudi ima navado, da se jih poskuša držati, a številni z izpolnjevanjem obupajo že v prvem mesecu. 

Psihologi menijo, da ja razlog, da se zaobljub tako težko držimo, v tem, da za novo leto izražamo želje, morali pa bi si postavljati cilje.