Novoletne zaobljube: prenehanje kajenja ali pitja alkohola, manj zapravljanja in več gibanja

Dol s kilogrami

Na prvem mestu se je znašlo hujšanje. Statistični podatki namreč kažejo, da je bilo v letu 2017 čezmerno hranjenih ali debelih več kot polovica prebivalcev Slovenije, starejših od 18 let, oziroma kar 52 odstotkov. Medtem je podhranjenih tri odstotke Slovenk in Slovencev.

Alkohol je preteklost

Številni se ob prehodu v novo leto odločijo, da bo alkohol za njih postal preteklost. V letu 2017 je alkohol najmanj enkrat mesečno uživalo 56 odstotkov ljudi, starejših od 16 let. Ob tem je bilo 686 prebivalcev Slovenije hospitaliziranih zaradi alkoholne bolezni jeter, iz istega razloga pa je umrlo 364 ljudi.

V novo leto brez kajenja

Ob prenehanju pitja alkohola se je znašlo tudi prenehanje kajenja. Leta 2017 je v Sloveniji kadilo 22 odstotkov oseb, starih 16 let in več. Zaradi maligne neoplazme bronhija in pljuč pa je umrlo 1.233 prebivalcev Slovenije. 

Na jedilniku bo več sadja in zelenjave

Sadje in zelenjava se sicer pogosto znajdeta na krožnikih Slovencev. Približno 70 odstotkov jih namreč uživa sadje in/ali zelenjavo vsaj enkrat dnevno, skoraj 30 odstotkov večkrat na teden, malo manj kot tri odstotke pa redkeje.

Telesna vadba bo moja vsakodnevna spremljevalka

Da se bodo v novem letu več gibali in telovadili, se zaobljubijo številni Slovenci. Kljub temu statistični podatki kažejo, da se 16 odstotkov prebivalcev, starejših od 18 let, ne giblje. Na drugi strani se je leta 2017 gibalo v zadostni meri 60 odstotkov ljudi, 24 odstotkov pa se jih je sicer gibalo, vendar ne dovolj oziroma premalo. 

Želim več potovati

V letu 2017 se je na najmanj eno zasebno potovanje odpravilo skoraj 1,2 milijona prebivalcev Slovenije, starih vsaj 15 let. 16 odstotkov jih je zasebno potovalo samo po Sloveniji, več kot polovica oziroma 53 odstotkov pa jih je odpotovalo v tujino. 

Želim se naučiti še česa novega

Vedno več Slovencev se odloča za dodatno izobraževanje, s katerim si želijo pridobiti dodatna znanja in veščine. Leta 2017 je bilo namreč vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje 12 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 64 let. 

Stop zapravljanju

Da bodo v novem letu, ki prihaja, skušali čim več privarčevati in čim manj zapravljati, je prav tako ena izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. A kako dobro se je držijo Slovenci in Slovenke? V 2017 je prebivalec Slovenije v povprečju privarčeval 1750 evrov, povprečno slovensko gospodinjstvo pa 4300 evrov. Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je bila v 2017 13,9-odstotna, višjo sta imeli le Švedska in Nemčija, kažejo podatki Sursa. 

Manj dela in adijo stres

Povprečno tedensko število običajno opravljenih delovnih ur delovno aktivnih prebivalcev Slovenije se v zadnjih letih zmanjšuje. V letu 2008 so delovno aktivni opravili povprečno 40,5 ure, v 2017 pa 39 ure na teden. Zaradi reakcije na hud stres in zaradi prilagoditvenih motenj je bilo leta 2017 hospitaliziranih 940 prebivalcev Slovenije, kar je bilo skoraj še enkrat več kot v letu 2005. V vseh letih od 2005 je bilo zaradi te bolezni hospitaliziranih več žensk kot moških. 

Želim (še več) pomagati drugim

V 2015 je kar 55 odstotkov Slovencev, starejših od 16 let, na kakršen koli način prostovoljno pomagalo ali opravljalo prostovoljno delo, ki ni bilo organizirano.