Novo zdravilo za demenco 'velik korak naprej', a v Evropi še ni registrirano

Slovenija je ena od 48 držav, ki sprejema Strategijo za obvladovanje demence in jo tudi implementira. Alzheimerjeva demenca je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki povzroča kognitivni upad in spremembe v vedenju ter vsakodnevnem funkcioniranju. In kot je uvodoma poudarila predsednica Zdravniške zbornice dr. Bojana Beović, je zelo pomembna multidisciplinarna obravnava oseb z demenco. 

A za raziskave na področju demence se nameni premalo sredstev. "Za področje raka gre desetkrat več denarja kot za področje demence, čeprav je bolnikov z demenco še enkrat več kot bolnikov z rakom," je ob tem opozorila predsednica Spominčice.

Kljub temu ne gre zanemariti pomemben napredek pri zdravljenju, ki se je zgodil v zadnjih nekaj letih. "Nova zdravila so usmerjena proti bolezenskim spremembam v možganih. Klinična preizkušanja so pokazala zmanjšanje kognitivnega upada pri bolnikih z zgodnjo obliko alzheimerjeve demence v primerjavi s placebo skupino. Zdravilo je prav tako zmanjšalo tveganje za napredovanje bolezni v težje stopnje demence," je pojasnila specialistka nevrologije dr. Milica Gregorič Kramberger s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja, UKC Ljubljana.

Gre namreč za dve zdravili, ki sicer v Evropi še nista registrirani. A dostopnost novega zdravljenja je ključnega pomena, v nasprotnem primeru bo namreč ta del sveta pomembno zaostal v kliničnem, diagnostičnem in raziskovalnem smislu za deli sveta kjer so oziroma bodo nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen dosegljiva, je še Gregorič Krambergerjeva.

Niso pa zdravila vse, kar je potrebno. Potrebno je tudi razširiti zmogljivosti in usposabljanje specialistov za demenco ter drugih specialistov predvsem na primarnem nivoju, kot tudi drugih zdravstvenih delavcev, ki bodo prepoznali paciente z demenco, da bodo prišli do pravočasne diagnoze, zdravljenja in oskrbe, so sporočili iz Zdravniške zbornice.

Nižja izobrazba, izguba sluha, visok krvni tlak, kajenje, debelost, depresija, telesna nedejavnost, sladkorna bolezen, prekomerno uživanje alkohola (več kot 21 enot tedensko), poškodbe možganov, onesnaženost zraka in socialna izolacija so le eni izmed dejavnikov, ki prispevajo k tveganju za pojav demence, je ob tem poudarila vodja Enote za gerontopsihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, dr. Polona Rus Prelog. A če te dejavnike odpravimo, lahko tveganje za razvoj demence zmanjšamo za 40 do 45 odstotkov. "Izpostavljeni pa so tudi novi prepričljivi dokazi, da sta nezdravljena izguba vida in visoka raven holesterola LDL dejavnika tveganja za demenco," je še dodala. Sicer pa bo Univerzitetna psihiatrična klinika v Ljubljani kmalu odprla tri nove ambulante in sicer ambulanto za zgodnjo diagnostiko kognitivnih motenj, ambulanto za depresijo v starosti in Ambulanto za zgodnjo nevropsihološko diagnostiko starejših s spremembami v kognitivnem funkcioniranju.

Tudi predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Zvezdan Pirtošek, je spomnil na velik dosežek - strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030.

Novinarsko konferenco pa je sklenil Tomaž Gržinič, ki s to boleznijo živi še osem let in jo imenuje za "svojo zvesto prijateljico". "Ko sem dobil diagnozo demence, se je moje življenje spremenilo na boljše, sem bolj organiziran, vse si beležim, ne želim se odpovedati športom. Dobil sem prijateljico za celo življenje - demenco, ki me nikoli ne bo zapustila." 

Število ljudi z demenco namreč še vedno narašča, bolezen pa ostaja eden največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih težav sodobnega sveta, so sporočili v Zdravniški zbornici. Demenca ne prizadene samo tistega, ki zboli, temveč bremeni celo družino in predstavlja izziv za državo. Evropska Alzheimer organizacija (Alzheimer Europe) in Svetovna Alzheimer organizacija (ADI) zato pozivata, naj demenca postane prioriteta politike vseh držav članic, da bi se to področje sistemsko uredilo. In napredek v raziskavah bolezni nedvomno prinaša optimizem za prihodnost, a je kljub temu potrebno nadaljevati razvoj in raziskave, da bi zmanjšali tveganja ter zagotovili varnost in dostopnost za bolnike.