Novo povojno grobišče

Šlo naj bi za eno največjih grobišč povojnih pobojev v Sloveniji, v katerem naj bi bilo zakopanih več sto žrtev, posmrtnih ostankov pa vsaj zaenkrat ne bodo izkopavali. V grobišču po pričevanjih domačinov namreč niso Slovenci, temveč Hrvati, Srbi ali Banatski Nemci, katerih kosti komisija brez mednarodnega dogovora ne bo izkopala.

Člani državne komisije so danes skupaj z arheologi, antropologi in kriminalisti prekopali del gozda pod Pustim gradom, kamor so narodni aktivisti, ki so se oblikovali iz vrst partizanov, po pričevanjih domačinov junija 1945 zakopali najmanj dvesto otrok, žensk, starcev in vojakov. Te naj bi po zgodbi enega izmed domačinov, ki je bil tedaj star 16 let, z vlakom pripeljali iz Vetrinja do radovljiške železniške postaje. Od tam so jih peš gnali do Ravnice pri Lancovem, kjer so jih slekli in večinoma s hladnim orožjem pobili, njihove osebne predmete, od glavnikov do pisem, pa zažgali, da bi onemogočili kasnejšo identifikacijo.

Vendar pa so pričevanja domačinov precej različna, je pojasnil predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. Dejal je, da nekatere zgodbe domačinov, ki se dogodkov z leta 1945 še spominjajo, govorijo o hrvaških žrtvah, medtem ko druge pričajo o tem, da v grobovih ležijo srbski četniki in banatski Nemci. Prave informacije je težko dobiti zlasti zato, ker je dogajanje iz leta 1945 že časovno zelo odmaknjeno, domačini pa so vedno neradi govorili o povojnih pobojih, saj so jim domači aktivisti grozili še leta 1994.

"Če si hotel ostati živ in doma, je bilo treba biti tiho," je povedal predsednik nekdanje občinske komisije za evidentiranje pokritih grobišč Lado Eržen in dodal, da so ljudi zastraševali in jih pošiljali na prevzgojo v Kočevje. Pojasnil je, da so prav zaradi pomanjkanja uradnih pričevanj pred leti razpustili tudi občinsko komisijo, saj so o pobojih krožile številne informacije, ki pa jih ni želel nihče potrditi za zapisnik. V ljudeh, ki so videli grozote, storjene nad žrtvami povojnih pobojev, naj bi bil po njegovih besedah še vedno ukoreninjen strah.

Vsekakor je komisija danes ob sodelovanju antropologinje potrdila pričevanja domačinov, da na območju pod Pustim gradom ležijo ostanki žrtev povojnih pobojev. S prekopom dela spodnjega in zgornjega grobišča so našli človeške kosti, ki pa so jih nato zakopali nazaj. "Do ekshumacije ne bo prišlo, dokler ne bo podpisana meddržavna pogodba s Hrvaško oziroma Srbijo, saj velja, da komisija izkopava samo prebivalce Slovenije, torej Slovence in pripadnike nemške manjšine," je povedal Dežman in dodal, da je namen sondiranja le potrditev obstoja in obsega grobišča.

Leta 2001 so kriminalisti uvedli preiskavo

Prvič se je o preiskavi grobišča žrtev povojnih pobojev na Lancovem sicer govorilo že leta 2001, vendar pa potem preiskave območja niso izvedli. "Kriminalistična policija je lokacijo preverjala, vendar ker ni bilo dokazov, ni mogla uvesti preiskave, so pa zbrani podatki osnova tudi za naše nadaljnje delo," je povedal Dežman.

Ob tem je Dežman pojasnil, da je prejšnja komisija, ki je imela drugačne postopke preiskovanja grobišč, predlagala, da se na teh mestih postavi spomenike in da se organizirajo proslave sprave. Leta 2005 pa je z delovanjem začela nova komisija, ki uporablja drugačne metode preiskovanja, in sicer takšne, ki so v uporabi tudi pri preiskovanju grobišč na območjih bivše Jugoslavije in Ruande. Prisostvujejo tudi kriminalisti, saj bi lahko v primeru zadostnih dokazov uvedli pravni pregon zoper storilce.