Novo navodilo policistom – namesto kazni izrekajte več opozoril

"Policisti se pri vsakdanjem delu v postopkih z občani pogosto znajdejo v položaju, ko ugotovijo prekršek in bi morali v skladu z veljavnimi predpisi izvesti represivni ukrep. Pri izvajanju predpisov in izrekih globe za vsak najmanjši prekršek lahko državljani hitro dobijo občutek, da živijo v 'policijski državi'. To seveda ni namen kaznovanja, poleg tega je tak način dela običajno manj učinkovit in nepriljubljen pri državljanih," piše v dokumentu, ki ga je Generalna policijska uprava poslala vsem policijskim upravam po Sloveniji. Ob tem je marsikdo zastrigel z ušesi in debelo pogledal, saj je prav nenavadno, da se ob razmerah, ki vladajo v državi, policiste usmerja k nekaznovanju za cestnoprometne prekrške oziroma jih vodstvo Policije spodbuja k izrekanju opozoril, kjer je to mogoče. Več policistov se je ob tem vprašalo, koga v resnici skrbi, ali imajo državljani občutek, da živijo v "policijski državi". Družbena omrežja so namreč polna kritik na delo in ravnanje slovenske policije, ko gre za ukrepanje proti državljanom, prav tako se izgublja zaupanje v policijo. 

"Vodstvo policije želi, da policisti na terenu pri izvajanju nadzora cestnega prometa bolj dosledno reagirajo na zaznane prekrške, pri tem pa upoštevajo opisane okoliščine, ko lahko izrečejo opozorilo. S povečanjem nadzornih aktivnosti ne želimo povečati števila represivnih ukrepov, prav tako pa ni namen, da se število izrečenih opozoril poveča na račun zmanjšanja kaznovanih. Enote morajo zasledovati cilj po uravnoteženosti izvedenih represivnih ukrepov in izrečenih opozoril, zato se pričakuje, da se bo število opozorjenih približalo polovici vseh izvedenih ukrepov," še piše v policijskem dokumentu. 

Policija: Opozorilo je lahko učinkovitejši ukrep kot globa

Policija pojasnjuje, zakaj se je odločila za usmeritve, ki spodbujajo izrekanje milejših kazni oziroma le opozoril, kjer je to mogoče. "Večletna statistika 'presenetljivo' izkazuje, da se policisti redko odločijo za izrek opozorila. Poudariti želimo, da z odločitvijo policista o neizreku globe ne odstopamo od ukrepa, ampak namesto sankcije izrečemo opozorilo. Opozorilo je lahko bolj učinkovit ukrep kot globa, če policist dejansko pretehta vse dejavnike protipravnega dejanja in kršitelja ter opozorilo izreče osebi, za katero presodi, da bo to zadosten ukrep," pojasnjujejo in dodajajo, da lahko policist na podlagi Zakona o prekrških namesto izreka sankcije kršitelja opozori, če je storjen prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. 

"Vodstvo Policije želi, da policisti na terenu pri izvajanju nadzora cestnega prometa bolj dosledno reagirajo na zaznane prekrške, pri tem pa upoštevajo opisane okoliščine in izberejo najprimernejši ukrep. Verjamemo, da bo to ob doslednem delu rezultiralo tudi v bolj uravnoteženih ukrepih. Seveda pa v skladu z razlago Zakona o prekrških ni mogoče izrekati opozorila za vse prekrške. Opozorila na primer ni mogoče izreči za prekrške, kjer z zakonom hitri postopek ni dovoljen. ali za prekrške, kjer je poleg globe predpisana stranska sankcija kazenskih točk. V usmeritvah ne govorimo o 'odpustkih', temveč o izbiri ustreznega ukrepa, ki je v določenih primerih lahko tudi opozorilo," razlagajo na Policiji.

Zavod Varna pot: Lepa beseda lepo mesto najde

Za komentar novih usmeritev izrekanja opozoril za cestnoprometne prekrške smo prosili tudi Zavod Varna pot, ki si že vrsto let prizadeva za boljšo prometno varnost na slovenskih cestah. 

"Zakon o prekrških in Zakon o pravilih cestnega prometa opredeljuje, da so prekrški, ki imajo večji vpliv na varnost cestnega prometa, opredeljen kot 'hujši' prekrški, zaradi katerih je predpisana tudi sankcija izreka kazenskih točk. V tem so vključeni hitrost nad 10 km/h v naselju, alkohol, prepovedane droge, vožnja brez izpita in neregistriranim vozilom, po novem pa bo vključen tudi mobilnik. Za tovrstne prekrške, kot mi je znano, opozorila policisti ne smejo izreči, zaradi česar smatram, da gre očitno za usmeritev in priporočilo policistom, da za manjše prekrške lahko izrekajo tudi opozorila. Če gre za dobronameren ukrep, če ga policisti razumejo in izvajajo dobronamerno, če je povprečnim ljudem, ki niso povratniki in pogosti kršilci, opozorilo izrečeno na način, da razumejo svojo napako, se zanjo opravičijo, jim je žal, bi znala biti takšna usmeritev in izvajanje policistov na terenu dobrodošla. Seveda pa kakršnakoli zloraba tega instituta z ene ali druge strani lahko popači namen in cilj ter ima posledico na prometni varnosti. Ker ne poznam usmeritev, upam in želim, da slednje ni mišljeno za povratnike in pogoste kršilce cestnoprometnih predpisov," pravi predsednik Robert Štaba. 

Se lahko torej poslabša prometna varnost, če bodo kršitelji preveč računali na to, da jih lahko doleti le opozorilo? "Lepa beseda lepo mesto najde. Če smo pozitivni, verjamem, da se lahko na tak način gradi dolgoročen pozitiven odnos med policisti in udeleženci v cestnem prometu, saj smo vsi kdaj naredili kakšno manjšo napako, nam je zanjo žal in se trudimo, da se ne ponovi. Zakon sam določa in omejuje, da opozorila ne bi smela biti izrečena za prekrške, ki imajo neposreden vpliv na varnost ali jih zasledimo med najpogostejšimi vzroki za nastanek prometnih nesreč. Seveda vsak zdrav odmik od navedenega lahko predstavlja selekcijo, da smo za prekrške vsi enaki pred zakonom. Zato predvidevam, da je usmeritev dovolj jasna za policiste v celotni Sloveniji ,kaj pomenijo opozorila, kdaj se ga poslužijo in na kak način. Diskrecija je po mojem skromnem mnenju dar in ne pravilo, in zato mora biti tudi jasno določena oz. pravno regulirana in predpisana," meni Štaba.

Kot pravi, se stanje varnosti cestnega prometa iz leta v leto izboljšuje. Glede na statistiko sta preteklo in letošnje leto sicer najbolj varni, vendar pa ob tem opozarja, da je treba biti previden pri teh ocenah zaradi številnih omejitev tranzita in prometa, vezano na občine ali pa zaradi uvedene policijske ure v nočnem času. Med epidemijo so bile namreč tudi razmere na slovenskih cestah drugačne. 

Kdaj opozorilo ne pride v poštev?

Iz policijskega dokumenta izhaja, kdaj je že vnaprej jasno, da policist ne sme izreči opozorila. To velja v primerih, ko so bili zaradi prekrška storilcu zaseženi predmeti, če je povzročil prometno nesrečo ali če je vozil pod vplivom alkohola. Prav tako ne, če je za prekršek predviden odvzem vozniškega dovoljenja, kadar za prekršek ni dovoljen hitri postopek in podobno. Opozorila se praviloma izrekajo za tiste prekrške, ki jih udeleženci v cestnem prometu storijo z opustitvijo dolžnega ravnanja, kamor sodi neuporaba varnostnega pasu, neuporaba varnostne čelade, hoja zunaj prehoda za pešce, če ni bilo ogrožanja in podobno. Torej za prekrške, ki so neznatnega pomena, še piše v novih usmeritvah.