Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo letno poročilo o stanju človekovih pravic po svetu, v njem pa pozornost namenilo zlasti njihovemu kršenju v Afganistanu in Iraku. Kritike so letele tudi na Kitajsko, Iran, Severno Korejo, Rusijo in Evropo. Za Slovenijo ugotavlja, da človekove pravice v splošnem spoštuje, še vedno pa so našli kar nekaj pomanjkljivosti. Več v nadaljevanju članka.
Po svetu: Največji kršitelji so isti kot pretekla leta
V Afganistanu sta se varnost in stabilnost poslabšali, spopadi potekajo po tretjini ozemlja te nemirne države, zaradi česar trpijo zlasti civilisti. Za to so v poročilu okrivili predvsem upornike, ki onemogočajo vladi, da bi zavarovala državljane in razširila svoj nadzor nad državo. Posredno pa kritika leti tudi na ZDA, ki ima že dobrih osem let tam nameščene svoje čete. Nasprotno pa za Irak ugotavljajo, da se splošna varnost izboljšuje.

Na Kitajskem se je položaj človekovih pravic v zadnjem letu po navedbah State Departmenta poslabšal, saj naj bi Peking omejeval pravice odvetnikov in aktivistov ter zatiral etnične manjšine v zahodni pokrajini Xinjiang, kjer je lani prišlo do smrtonosnih spopadov med večinskimi Hani in manjšinskimi Ujguri. Kitajska naj bi poostrila nadzor tudi nad Tibetanci, ki se soočajo z omejitvami na področju veroizpovedi ter z ostrimi kaznimi v primeru poskusa pobega v sosednji Nepal.
V Iranu se je po mnenju ameriškega zunanjega ministrstva že tako slab položaj človekovih pravic v letu 2009 "izrodil", še posebej zaradi zadušitve opozicijskih protestov po junijskih predsedniških volitvah. Takrat so oblasti nasilno zadušile proteste pristašev opozicije, poročilo pa navaja tudi podatke, da so do avgusta zadržali najmanj 4000 ljudi, več deset naj bi jih ubili. Iranske oblasti naj bi omejevale tudi svobodo govora in združevanja.

V ruskih republikah na severu Kavkaza, Čečeniji, Ingušetiji in Dagestanu naj bi prihajalo do številnih zunajsodnih pobojev in izginotij ljudi. Poročilo poudarja, da Moskva nima več nadzora nad lokalnimi oblastmi.
Severnokorejske oblasti pa naj bi bile po podatkih ZDA vpletene v zunajsodne poboje, mučenja, celo umore otrok. Kljub pomanjkanju podatkov iz te države v poročilu poudarjajo, da obstajajo verodostojni podatki o resnih zlorabah vseh, ki kritizirajo voditelja Kim Jong Ila.
Ameriško zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost tudi zaradi diskriminacije muslimanov v Evropi, pri čemer so v ospredje izpostavili predvsem prepoved gradnje minaretov v Švici. Poleg tega naj bi se po Evropi in Južni Ameriki širil tudi novi val antisemitizma, v kar naj bi po podatkih poročila prerasle kritike Izraela in sionizma.
Slovenija zgledna, a z določenimi pomanjkljivostmi
Sodni zaostanki so tema, ki se vleče že leta. Čeprav zakon zagotavlja pravico do sojenja brez nepotrebnega zavlačevanja, se ti primeri kopičijo. Do oktobra jih je bilo že 273.247, navaja poročilo. "Pravosodni sistem je preobremenjen. V številnih primerih sojenje traja od dve po pet let.“
Svoboda medijev in tiska: "V zadnjem letu je bilo manj poročil o posrednem vladnem vmešavanju v medije,“ ugotavljajo v poročilu in dodajajo, da lahko ljudje delo vlade kritizirajo brez strahu pred represijo. Težava pa še naprej ostaja državno lastništvo podjetij, ki imajo pomembne deleže v največjih medijih.

Poročilo tudi opozarja, da muslimani v Sloveniji še vedno nimajo primernega prostora za izvajanje svojih obredov. Gradnja džamije se še vedno ni začela, čeprav je pogodba o nakupu zemljišča, kjer naj bi stala, že dobro leto podpisana. Nekaj napredka ameriški State Department Sloveniji priznava pri reševanju vprašanja izbrisanih.
Kar nekaj besed je namenjenih korupciji, ki jo javnost – tako vsaj ocenjujejo v Washingtonu – dojema kot zelo razširjen problem. Ob tem izpostavljajo veliko vlogo Komisije za boj proti korupciji, ki se kljub temu sooča tako s finančno kot s kadrovsko podhranjenostjo. Posebej omenjajo en primer – preiskavo o nakupu oklepnikov patria.
Nasilje nad ženskami in pravice otrok
Poročilo se podrobno loteva nasilja nad ženskami, tudi za štirimi stenami. "Posilstvo, tudi v zakonu, ostaja problem,“ ugotavlja. Skrb zbujajoče so ugotovitve nevladnih organizacij za pomoč žrtvam: te ocenjujejo, da posilstvo doživi vsaka sedma ženska, prijavi pa ga le vsaka dvajseta. Vsaka četrta pa naj bi bila žrtev nasilja v družini.
Kot zelo razširjeno v poročilu izpostavljajo spolno nadlegovanje na delovnem mestu, dodajajo pa še podatek, da ženske v povprečju za enako delo zaslužijo manj kot moški. "Plače žensk v povprečju znašajo 93 odstotkov plač moških.“
V poglavju o otrocih je v ospredju romska problematika. Čeprav je devetletka obvezna, številni romski otroci ne hodijo v šolo in je ne dokončajo. Med razlogi naštejejo revščino, diskriminacijo, jezikovne težave, pa tudi prepovedi s strani družine. Amnesty International celo ugotavlja, da je med Romi le 10-odstotna stopnja pismenosti.
Velika težava so spolne zlorabe otrok, še piše v poročilu. To podkrepijo s podatkom, da je bil v letu 2009 prijavljen 201 primer domnevne zlorabe osebe, mlajše od 15 let. Slovenija poleg tega ostaja tranzitna država za tihotapljenje otrok, predvsem najstnic. Številne pristanejo v krempljih zvodnikov.
Slovenija največkrat tranzitna, včasih pa tudi izvorna država za tihotapljenje ljudi
S tem pa je tesno povezana trgovina z ljudmi, ki ji v tokratnem poročilu namenjajo največ prostora. Slovenija je tranzitna država, v manjšem obsegu pa tudi ciljna. Moški tu končajo kot poceni delovna sila, ženske pa kot prodajalke ljubezni. Največkrat prihajajo iz Ukrajine, Slovaške, Romunije, Moldavije, Bolgarije, Kolumbije, Dominikanske republike, Turčije, Albanije in Črne gore. "Obstajajo tudi sicer redka poročila, da je Slovenija izvorna država za tihotapljenje ljudi.“
Diskriminacija istospolno usmerjenih je zelo razširjena, imeli smo tudi posamezne primere nasilja nad homoseksualci, opozarja poročilo. V njem je posebej omenjen napad na Mitjo Blažiča pred parado ponosa v Ljubljani.

Poročilo opozarja tudi na problem migrantskih delavcev, ki so bolj izpostavljeni izkoriščanju, predvsem pri nadurah, plačah, odmoru in dopustu. Navaja, da so inšpektorji odkrili številne kršitve delovne zakonodaje, zlasti v gradbeništvu, ki zaposluje približno polovico delavcev iz tujine.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.