Več kot devetmilijonski posel države z žalskim podjetjem Minis bo končno postal javen, je poročala novinarka Nika Kunaver 31. julija 2019. Informacijska pooblaščenka je takrat odločila, da mora Zavod za blagovne rezerve razkriti vse tajne dokumente o nakupu rezilne žice. Državi tudi na sodišču ni uspelo dokazati, da bi razkritje teh dokumentov lahko ogrozilo varnost Slovenije.
V nevladni organizaciji Transparency International so se namreč že leta trudili, da bi eno najbolj skritih naročil vlade Mira Cerarja postalo javno – posel države z žalskim podjetjem Minis. V uradu informacijske pooblaščenke so odločili, da mora Zavod za blagovne rezerve pokazati vse, od sklepa o začetku postopka do ponudb, pogodb, naročilnic in celo računov.
Do zdaj so v Transparency International dosegli razkritje prvih treh pogodb, a za to je bil potreben večletni sodni boj. Večina dokumentacije je še vedno skrita, tudi zdaj se v organizaciji bojijo, da je vlada in Zavod za blagovne rezerve ne bosta predala brez boja. Generalni sekretar TI Vid Tomić pove, da se v Zavodu na vprašanje, ali bodo sprožili upravni spor, niso odzvali: "Upravičeno lahko sklepamo, da bomo čakali nekaj let, da dejansko pridobimo dostop do teh dokumentov."
Ta hip so dokumenti stari že tri oziroma tudi štiri leta, zavlačevanje pa gre odgovornim na roko. Če bodo odkrite kakšne nepravilnosti, bo dolgotrajni postopek ’lažje’ prinesel zastaranje primera – zastaralni rok je deset let. Čeprav zagovorniki transparentnosti pozdravljajo zadnjo odločitev politike, da bodo tehnične ovire naročili preko javnega razpisa, ob tem opozarjajo, da je treba tudi ta posel vzeti pod drobnogled, saj javna objava sama po sebi še ne zagotavlja transparentnosti.
Popravek, ki naj bi vseboval ponarejene dokumente
Bojan Plohl je 5. avgusta 2019 na PRO Plus d. o. o. naslovil "Zahtevo za demanti skladno z določili Zakona o medijih (26. člen in nadaljni)". Popravku je priložil prvo stran sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani (PR 1681/2017), s katero je bila obdolžena pravna oseba Minis d. o. o. kaznovana z globo in izločitvijo iz postopkov javnega naročanja, direktor Bojan Plohl pa je bil za prekršek kaznovan s 600 evri globe. Sodba je postala pravnomočna v začetku aprila 2019.
Novinarka Nika Kunaver je na okrožno državno tožilstvo poslala kazensko ovadbo s poročilom: "Očitno je, da je priložena stran sodbe ponarejena. Novinarji namreč razpolagamo z omenjeno sodbo, ki smo jo (skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja) dobili neposredno od Okrajnega sodišča Ljubljana. Prva stran slednje namreč ne vsebuje zadnjega odstavka – "/.../ potrdili, da eKartica na dan 24. 11. 2015 izkazuje dolg v višini 0,58 evra, saj ta dolg izhaja zgolj iz evidentiranih davkov in prispevkov /.../."
Kunaverjeva je tudi prosila, da jo tožilstvo obvešča o vseh postopkih v zvezi z omenjeno kazensko ovadbo.
Iz Minisa so sporočili, da bodo zaradi krive ovadbe sami podali na pristojno tožilstvo ovadbo, prav tako tudi verjetno odškodninsko tožbo.
KOMENTARJI (155)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.