Novinarji pobirajo stave, za koliko ur se bo zavleklo tokrat

Da gre kar za običajno prakso na tovrstnih shodih, kjer se pogovarjajo o podnebju, je naša novinarska kolegica Alenko Arko, ki je bila tudi sama v Bakuju, spomnila, saj je lani v Dubaju prav tako trajal 23 ur več od predvidenega. "Kolegi, ki so tam, pobirajo stave, koliko časa bo pa letos, za koliko ur se bo raztegnilo," pravi.

Vseeno pa dodaja, da za tem je neka logika, saj dogovori običajno ne zadovoljijo nikogar, zato se dela nekoliko drame okoli tega, kako se trudijo, delajo, pogovarjajo vse noči: "In potem je dogovor, tudi če ni najboljši, videti kot nekaj pozitivnega, češ, vendarle smo nekaj dosegli."

Slišati je bilo tudi številne očitke o vodenju konference, celo to, da je to najslabša podnebna konferenca doslej. Arkova pravi, da je verjetno sporna že izbira države gostiteljice, Azerbajdžana, saj gre za izrazito izvoznico nafte: "Ton je že na začetku dal predsednik Ilhan Alijev, ki je dejal, da so plin in nafta od Boga dane stvari in se nimamo kaj boriti proti temu."

Spomnila je tudi, da se je lanske konference udeležilo 154 predsednikov držav in vlad, letos okoli 80. "Že to je razlika, slabša diplomacija. Zato pa je letos ogromno lobistov, 1700, a ne za okolje in podnebje, ampak za nafto, plin in premog," je primerjala.  

Dogovor, ki se izmika

Glavni cilj konference je dogovor o novem okviru financiranja podnebnih ukrepov. Prejemnice pričakujejo več sredstev, krog donatoric pa širitev na več držav. Toda dogovora glede finančne pomoči državam v razvoju, konkretno o tem, kdo mora prispevati in koliko, še vedno ni. Pogajalci so v petek na mizo dobili nov predlog – razvite države naj bi državam v razvoju zagotovile 250 milijard dolarjev na leto. Nazadostno in sramotno, so se odzvale okoljevarstvene organizacije.

Nov predlog dogovora predvideva, da bi morale razvite države državam v razvoju zagotoviti 250 milijard ameriških dolarjev (240 milijard evrov) letno. Te so želele in pričakovale precej več. "Njihov predlog je bil 1300 milijard, kar je bilo presenečenje na začetku. Pred takimi srečanji so pogajanja že prej in dogovor je bil precej nižji, nato pa so one prišle s tem predlogom," je pojasnila, da gre za 140 najbolj ranljivih držav.

Po njenih besedah je omenjenih 250 milijard premalo, doslej je bil dogovor o 100 milijardah, pa še to je bilo doseženo šele letos. "Treba je poudariti, da ne gre za miloščino tem državam. Tiste, ki so dale, so odgovorne za 80, 90 odstotkov emisij, ki bodo povzročile to, da bodo nekatere od teh držav izginile, saj se bo dvignila gladina morja," je opozorila. Že v prvem odzivu so bili zelo kritični tudi okoljevarstveniki: nezadostno, neskladno z realnostjo, sramotno.

Delitev med razvitimi državami, ki denar dajo, in državami v razvoju, ki ga dobivajo, se ohranja, čeprav med slednje še vedno sodijo tudi Kitajska, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Singapur – torej države, ki beležijo gospodarski razcvet. Gre za delitev, ki se ohranja že od leta 1992, Slovenija pa se je z vstopom v Evropsko unijo uvrstila med razvite države. Celotna EU sodi med države donatorke. "Kitajska in naftne bogatašinje teh pozivov kar ne slišijo, jih zavračajo," pravi Arkova. "To sicer ne pomeni, da ne donirajo. Kitajska veliko vlaga v Afriki, vendar je to nekaj drugega, to ni na tej globalni ravni," dodaja.  

V oddaji so opozorili, da posledice podnebnih sprememb čutimo vsi, vse več je ekstremnih vremenskih pojavov, letošnje leto bo verjetno najbolj vroče doslej. "Znanstveniki so neverjetno složni okrog tega vprašanja, človek je odgovoren za to, kar se dogaja. Mislim pa, da v glavah ljudi na splošno še ni prišlo do te povezave, da bi morali nekaj storiti. Tudi volitve v EU kažejo, da se nekako umikamo nazaj od teh ukrepov, o ZDA niti ne govorimo. Letos je potegnila Velika Britanija s to vlado, Brazilija, ki bo naslednja gostiteljica, ima tudi dobre predloge," ob tem dodaja, da imamo politične odločevalce, ki smo jih pač izbrali sami.

A pravi, da če še teh dogovorov ne bi bilo, akcij in vlaganj v obnovljive vire, bi lahko do leta 2050 pričakovali štiri stopinje več. "Kar je pa že popolna katastrofa, ne vem, če si ljudje to predstavljajo. To ni, da je nekoliko topleje," je opozorila številne ekstremne pojave.