Novinarje po svetu še vedno napadajo in ubijajo

V letu 2010 sta bila po vsem svetu ubita 102 novinarja, osem manj kot leto prej, je v ponedeljek sporočil Mednarodni inštitut za tisk (Ipi). Novinarji brez meja (RSF) so medtem ob današnjem mednarodnem dnevu svobode medijev objavili seznam 38 največjih "sovražnikov svobode medijev".

Najnevarnejše območje za novinarje je Azija, kjer je bilo lani ubitih 40 novinarjev, sledi pa ji Latinska Amerika, kjer je umrlo 32 novinarjev, ugotavlja Ipi. Od držav je bilo največ novinarjev ubitih v Pakistanu, in sicer 16, v Mehiki je umrlo 12 novinarjev,  v Hondurasu pa deset.

V podsaharski Afriki je umrlo 15 novinarjev, osem je bilo ubitih na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, vključno s šestimi v Iraku. V Evropi je umrlo sedem novinarjev, od tega dva v Rusiji in po eden v Grčiji, Bolgariji, Belorusiji, Latviji in Turčiji.

Vsega skupaj je bilo v zadnjem desetletju ubitih 788 novinarjev, je sporočil Ipi, ki objavlja poročilo o ubitih novinarjih od leta 1997. Največ smrti je bilo v Iraku, 177, na Filipinih, 96, in v Kolumbiji, 50.

Število leta 2010 ubitih novinarjev predstavlja padec v primerjavi z rekordnim letom 2009, ko je umrlo 110 novinarjev. Kljub temu pa je podatek "na nek način slabši, saj ni mogoče nobene večje številke povezati z večjo vojno ali enim samim incidentom, ki bi zahteval več žrtev", je še opozoril Ipi.

Največji sovražniki svobode medijev

Novinarji brez meja pa so včeraj objavili seznam 38 največjih "sovražnikov svobode medijev". Mednje spadajo vodje držav in vlad, kralji, paravojaške skupine, kriminalne mreže in skrajne organizacije. Omenjeni na seznamu so po navedbah organizacije zlorabljali svojo moč za cenzuriranje kritičnih medijev ter za ugrabitve, mučenje in umore novinarjev.

Na čelu evropskih predstavnikov na seznamu so voditelji Uzbekistana, Turkmenistana, Azerbajdžana, Kazahstana, Čečenije in Belorusije. Oznako "sovražniki svobode medijev" so si prislužili tudi ruski premier Vladimir Putin, italijanska mafija in baskovska separatistična organizacija Eta.

Organizacija je kritična tudi do razmer v arabskih državah. "Zadušitev protestov v Siriji, Jemnu ali Bahrajnu je povezana z nasiljem nad predstavniki tiska in obsežno cenzuro," je dejal predstavnik Novinarjev brez meja Michael Rediske. Na seznamu je še vedno savdski kralj Abdulah, medtem ko libijski voditelj Moamer Gadafi že več leta velja za "sovražnika svobode medijev".

Na seznamu so sicer tudi skupine, kot so zasebne milice na Filipinih, islamske skupine, kot so talibani v Afganistanu in Pakistanu, pa tudi mamilarski karteli v Mehiki.

Svetovni dan svobode medijev

Po svetu pa bodo danes obeležili svetovni dan svobode medijev. Generalna skupščina ZN je 3. maj za svetovni dan svobode medijev razglasila leta 1993. Ta dan je predvsem priložnost, ko novinarske in druge organizacije po vsem svetu opozarjajo na spoštovanje svobode medijev ter njihovo vlogo na razvoj demokracije.

Svetovnega dne se bodo danes med drugim spomnili v Alžiriji, kjer je napovedana stavka tamkajšnjih novinarjev.

V letošnjem poročilu, ki obravnava položaj v letu 2010, je zajetih 194 držav. V kategorijo svobodnih držav se je v tokratnem poročilu uvrstilo 87 držav, dve manj kot leto poprej. Med njimi ostaja tudi Slovenija. Znatno nazadovanje svobode je lani zabeležilo 25 držav, medtem ko jih je enajst precej napredovalo.

DNS: Leto zaznamovale nedorečene lastniške razmere

Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repovž je v izjavi društva ob 3. maju poudaril, da so slovenske medije v preteklem letu zaznamovale še vedno nedorečene lastniške razmere v ključnih medijskih hišah, zlasti v Delu in Večeru. DNS poziva lastnike teh medijev, naj se zavedajo posebnega pomena teh podjetij za normalen razvoj družbe in naj prepoznajo dolgoročen pomen, ki ga imajo mediji za družbo.

Ministrstvo za kulturo je v letu 2011 predstavilo osnutek zakona o medijih, ki nedvomno dviguje stopnjo avtonomije tako medijev kot novinarjev, a gre še vedno za osnutek. Zato društvo poziva ministrstvo in vlado, naj zakon posredujeta v državni zbor po hitrem postopku, saj sedanji po Repovževi oceni omogoča "močne zlorabe pri pravici do popravka, poleg tega pa je na pomembnih področjih izrazito pomanjkljiv".

ZNP: Nevtralnih medijev ni, so samo opredeljeni

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar pa je ob 3. maju med drugim zapisal, da ZNP od ustanovitve opozarja na pomanjkanje politične raznolikosti medijev. "Večina slovenskih časopisov je idejno bližja levosredinskim strankam in ni naklonjena desnosredinskim, zato jih ne moremo opredeljevati kot nevtralne. Nevtralnih medijev ni, so samo opredeljeni," ugotavlja Kršinar.

Sicer pa je ZNP po njegovih navedbah v preteklem letu opozarjalo tudi na politične pritiske na novinarje, pri čemer med primeri navaja tudi težave, ki so jih imeli nekateri mediji v času afere bulmastifi. Omenili so napovedi političnih čistk na nacionalni TV, na katere je opozoril poslanec Andrej Magajna, ter poskuse političnega zasliševanja novinarjev, ki naj bi domnevno sodelovali s t. i. brezplačnimi časopisi.

Fajonova: Čeprav je Slovenija med državami s svobodnimi mediji, še ne pomeni, da nimamo težav

Ob današnjem dnevu pa je na težave slovenskih medijev opozorila evropska poslanka, sicer nekdanja novinarka, Tanja Fajon. Dejala je, da se tudi v Sloveniji soočamo z očitki o vmešavanju politike v novinarsko delo, prav tako naj bi se pri nas srečevali s primeri neobjektivnega pisanja novinarjev in z nerešenimi lastniškimi razmerji medijev, hkrati pa je po njenem mnenju še vedno vprašljiv medijski zakon. Tudi šikaniranje novinarjev ni neznano, je izpostavila.

Opozorila je tudi na stanje medijev drugod po svetu. Prepričana je, da ideal medijske svobode ni dosežen niti v razvitih demokracijah.