Kot je ob odprtju povedal slavnostni govornik, minister za promet Jakob Presečnik, gradnja cest v zadnjih letih dokazuje, da Pomurje prometno ni zapostavljeno in od države pozabljeno, napovedal pa je nadaljnjo gradnjo avtoceste tudi v letu 2004.
Po predlogu resolucije o Nacionalnem programu gradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki je v parlamentarni razpravi, je intenzivnost gradnje zagotovljena tudi v Pomurju, pravi prometni minister. Nadaljevala se bo z gradnjo izredno zahtevnega odseka med Cogetinci in Vučjo vasjo v dolžini 11,6 kilometra, še v prvi polovici prihodnjega leta pa naj bi dobili uredbo o lokacijskem načrtu za osemkilometrski odsek od Pinc (mejnega prehoda z Madžarsko) do obvoznice Lendava in ga v letu 2005 tudi začeli graditi. "To sem med sredinim obiskom v Budimpešti obljubil tudi madžarskemu kolegu Istvanu Csillagu," je povedal Presečnik in dodal, da pričakuje v prihodnjem letu na vladi še sprejem preostalih manjkajočih uredb - od Lenarta do Cogetincev in od Beltincev do Lendave. Če bo šlo vse po načrtih, bo pomurski avtocestni krak zgrajen do leta 2010, je povedal Presečnik.
Tudi v Darsu optimistični
Božič je opozoril na Predloga novega nacionalnega programa izgradnje avtocest in sprememb zakona o Darsu, s sprejemom katerih bo Slovenija uskladila razvojne priložnosti z realnimi možnostmi in pri tem s statusnim preoblikovanjem Darsa omogočila tudi vstop drugim koncesionarjem. "To ne pomeni nobene privatizacije Darsa, ki je v obdobju intenzivne gradnje slovenskih avtocest ekonomsko povsem neupravičena. To preprosto pomeni odpiranje države tudi priložnostim javnega in zasebnega partnerstva, ki bi lahko še bolj pospešil gradnjo slovenskih avtocest s ciljem, da po možnosti skrajša roke izgradnje slovenskega avtocestnega sistema, ki so v skladu z realnimi možnostmi države sicer predvideni v predlogu novega nacionalnega programa," je povedal Božič.
Župan občine Murska Sobota Anton Slavic pa je poudaril, da brez intenzivnega nadaljevanja gradnje avtoceste proti Mariboru, ki je za Pomurje življenjskega pomena, v pokrajini, ki že tako najbolj zaostaja v državi, ne bo napredka.
Novi odsek, ki je štiripasoven in je stal 8,7 milijarde tolarjev, so gradili GIZ Gradis, SCT, Primorje, NRG Maribor, Cestno podjetje Maribor in Ceste mostovi Celje. Most čez Muro, ki tehta 16.000 ton, je tudi najtežji narinjeni objekt pri nas, grajen s sodobno tehniko narivanja, temelji pa na pilotih, globokih od 15 do 17 metrov. Končna vrednost celotnega avtocestnega odseka Vučja vas-Beltinci je skupaj z rekonstrukcijo ceste od Radencev do Vučje vasi 22 milijard tolarjev.
