Novi tobačni izdelki enako nevarni kot klasične cigarete

Govorci so se na posvetu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dotaknili predvsem hitrega razvoja in širjenja uporabe novih tobačnih izdelkov, kamor prištevamo elektronske cigarete, uparjalnike in izdelke, ki segrevajo tobak, ter nikotinske izdelke, kjer so najbolj zaskrbljujoče nikotinske vrečke.

Maja letos je bila sprejeta strategija o zmanjšanju rabe tobaka v Sloveniji. Po besedah Vesne Marinko z Ministrstva za zdravje želijo s to strategijo do leta 2040 zmanjšati odstotek ljudi, starejših od 15 let, ki uživajo tobak, na manj kot pet odstotkov.

Spomnila je, da je umrljivost kadilcev trikrat višja kot umrljivost nekadilcev, v Sloveniji pa po uradnih podatkih še vedno kadi približno petina prebivalcev, starejših od 15 let. Ob tem je napovedala, da bo v sredo v veljavo stopila delegirana direktiva EU, ki državam članicam nalaga, da do 23. julija prepovejo tobačne izdelke z aromo in okusi.

Medtem ko so klasični tobačni izdelki strogo regulirani, to zaenkrat še ne velja za nove tobačne izdelke in nikotinske izdelke. Kljub temu da za nove tobačne izdelke prav tako velja prepoved oglaševanja, prodaje na premičnih prodajnih mestih in v avtomatih ter prepoved prodaje mlajšim od 18 let, so se ti vseeno močno razširili predvsem med mladoletniki, proizvajalci pa se regulaciji skušajo izogniti.

V nekaterih državah EU, med drugim tudi v Latviji in Italiji, takšne izdelke uporablja že kar petina vseh mladoletnih prebivalcev. V Sloveniji po uradnih podatkih iz leta 2021 novi tobačni izdelki še niso razširjeni do enake mere, vendar pa jih uporablja vsaj 10 odstotkov mladoletnih oseb.

Glavni razlog za privlačnost teh izdelkov za mlade govorci vidijo v privlačnih embalažah in več tisoč okusih in aromah, ki jih ponujajo proizvajalci. Prav tako se ti izdelki tržijo predvsem prek spleta in družbenih omrežij, kar obenem otežuje nadzor nad vsebinami in omogoča proizvajalcem skoraj neposreden stik s potencialnimi kupci.

Ravnateljica Osnovne šole Majde Vrhovnik Mateja Urbančič Jerovšek je poudarila, da se s težavami soočajo tudi v šolskih okoliših, saj starejši učenci pogosto kadijo in uporabljajo tobačne in nikotinske izdelke na območju šole, vendar predvsem v popoldanskem času po pouku. Zato se ji zdi najpomembneje stopiti v stik s starši in skupaj z njimi iskati rešitve za težave z uporabo teh izdelkov.

Na posvetu so sodelovali tudi Nataša Blažko z Ministrstva za zdravje, Mihaela Zidarn z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Aigo Rurane iz urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Mihaela Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Manca Kozlovič iz društva za preprečevanje odvisnosti No Excuse Slovenija in Jerneja Farkaš Lainščak z NIJZ in Splošne bolnišnice Murska Sobota.