Novi predsednik ustavnega sodišča bo Rok Čeferin

Predsednika ustavnega sodišča izvolijo ustavni sodniki izmed sebe za dobo treh let. Glasovanje je tajno, za izvolitev pa je potrebna večina glasov vseh ustavnih sodnikov. Če nobeden od kandidatov ni izvoljen v prvem krogu, se v drugi krog glasovanja uvrstita kandidata, ki sta prejela največ glasov. Na enak način se opravijo volitve podpredsednika ustavnega sodišča, so pojasnili na ustavnem sodišču.

Kot so še dodali, poslovnik ustavnega sodišča določa, da mora ustavno sodišče volitve predsednika opraviti praviloma trideset dni pred iztekom mandata prejšnjemu predsedniku.

Čeferin je funkcijo ustavnega sodnika nastopil 28. septembra 2019, funkcijo podpredsednika ustavnega sodišča pa 16. decembra 2021.

Danes 60-letni Čeferin ob imenovanju za ustavnega sodnika tudi javnosti ni bil neznan. Ob predstavitvi pred odločanjem o njegovi kandidaturi v DZ je pojasnil, da je svoje mnenje večkrat delil z javnostjo tudi skozi medije, saj meni, da se ljudje z vplivom, zlasti intelektualci, ne bi smeli zapirati v ozke strokovne kroge, ampak bi morali o stvareh, ki zadevajo javnost, jasno in glasno zavzeti svoje stališče.

Ob razpravi v DZ se je izkazalo, da ga je koalicija podprla tudi zaradi njegove specializacije za medijsko pravo in njegovih stališč glede omejevanja sovražnega govora. Na drugi strani so v opozicijski SDS ocenili, da je s svojimi preteklimi izjavami pokazal, da lahko s svojim delom na ustavnem sodišču z reinterpretacijo člena ustave, ki govori o svobodi izražanja, ogrozi temelj demokratične ureditve.

Čeferin je v svoji predstavitvi sicer poudaril, da trdno verjame, da je svoboda izražanja ena najpomembnejših človekovih pravic, eden temeljnih pogojev vsake demokratične družbe, v kateri je treba dopustiti prost pretok informacij glede katere koli teme v javnem interesu. Verjame pa tudi, da je lahko spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti proti določenim deprivilegiranim skupinam ljudi nevarno.

Tedaj je opozoril tudi na neizvrševanje odločb ustavnega sodišča, ki je po njegovem mnenju nedopustno, saj gre za kršitev načela delitve oblasti.

Poslanke in poslanci so ga na tajnem glasovanju nato potrdili z 49 glasovi za in 32 proti. "Vaše zaupanje bom poskusil upravičiti z doslednim zavzemanjem za varstvo ustave in človekovih pravic, ki so v njej zapisane," je dejal ob izvolitvi.

V času delovanja na ustavnem sodišču se je moral sicer Čeferin večkrat izločiti. Na ustavnem sodišču so že pred časom pojasnili, da bo izločen vedno, ko stranko zastopa odvetniška družba Čeferin. Med bolj odmevnimi je bilo odločanje v primeru ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), kjer se je izločil, saj je pisarna Čeferin sodelovala z javnim zavodom. Po izločitvah dveh sodnikov ustavno sodišče v tej zadevi zaradi razklanosti še ni uspelo sprejeti končne odločitve in so odpravili sicer sprva sprejeto odločitev o začasni zadržanosti izvajanja novele.

Nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič je Roka Čeferina prijavil na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ker je menil, da je kršil določbe o nasprotju interesov, saj je bil Čeferin naveden kot sodnik poročevalec v postopku presoje ustavnosti novele zakona o RTVS, ki ga je ustavno sodišče vodilo na podlagi zahteve državnega sveta. A KPK je ravno pred dnevi sporočila, da ni ugotovila kršitev iz lastnih pristojnosti ali iz pristojnosti drugih organov, zato je postopek ustavila.

Je pa odmeval tudi primer, ko je Čeferin ustavno sodišče obvestil, da je pomotoma sodeloval pri dopisnem odločanju o zadevi, v kateri bi moral biti izločen. Na ustavnem sodišču so o zadevi nato ponovno odločali in po tem primeru tudi prevetrili notranje nadzorne mehanizme, da bi v prihodnje preprečili napake z neizločitvami sodnikov.

Kot piše v njegovi biografiji na spletni strani ustavnega sodišča, je Čeferin leta 1989 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Istega leta se je kot odvetniški pripravnik zaposlil v odvetniški pisarni Petra Čeferina v Grosupljem in po opravljenem pravosodnem izpitu v tej pisarni nadaljeval delo kot odvetnik.

Z očetom Petrom in bratom Aleksandrom so odvetniško pisarno preoblikovali v Odvetniško družbo Čeferin in partnerji, v kateri je do nastopa funkcije ustavnega sodnika skoraj 30 let opravljal odvetniški poklic predvsem na področju civilnega prava in prava človekovih pravic. Ves čas od ustanovitve navedene odvetniške družbe je tudi sodeloval pri njenem vodenju kot eden od direktorjev.

Leta 2012 je doktoriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Od leta 2015 na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani predava študentom novinarstva o svobodi tiska in njenih mejah. Leta 2018 je bil prvič, leta 2023 pa drugič na tej fakulteti habilitiran za docenta za področje novinarskih študij in znanstvenega sodelavca, še navajajo na spletni strani ustavnega sodišča.

Leta 2018 je v okviru ljubljanske pravne fakultete sodeloval pri pripravi komentarja kazenskega zakonika, leta 2019 pa ga je minister za kulturo imenoval v strokovno komisijo za pripravo sprememb in dopolnitev zakona o medijih. Odvetniška zbornica Slovenije mu je podelila naziv specialist za civilno in medijsko pravo.

Čeferin s prispevki sodeluje na različnih konferencah, ki jih organizirajo slovenske fakultete in slovenska ter mednarodna pravniška združenja. Dvakrat je sodeloval tudi na posvetih v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (2015 in 2018). Leta 2018 je na povabilo tedanjega predsednika republike Boruta Pahorja sodeloval na javnem posvetu o svobodi govora in sovražnem govoru. S prispevkom je septembra lani sodeloval tudi na srečanju med Ustavnim sodiščem RS in Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu.

Je tudi avtor znanstvene monografije z naslovom Meje svobode tiska v sodni praksi Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice. Na navedeno monografijo so se v obrazložitvah svojih sodb večkrat sklicevala tudi slovenska sodišča. Prav tako je avtor več člankov, objavljenih v slovenskih in tujih revijah, njegova bibliografija obsega več kot 50 enot v sistemu COBISS, navaja ustavno sodišče.

Naslednik Accetta

Accetto je bil za predsednika ustavnega sodišča izvoljen 8. novembra 2021, triletni mandat pa je nastopil 16. decembra tega leta.

Po poteku triletnega mandata je lahko isti ustavni sodnik ponovno izvoljen za predsednika, kar se doslej sicer še ni zgodilo. Accetto je 12. predsednik ustavnega sodišča.

Po pisanju Dela je Accetto tudi eden od sedmih kandidatov, ki se potegujejo za funkcijo sodnika Sodišča EU, kjer je leta 2003 več mesecev opravljal funkcijo stažista.