"V temu breznu smo skupaj z Novomeščani, s prebivalci Krškega, Ribnice in Grosuplja. Gori celo jugovzhodna Slovenija. Očitno ta dim do Ljubljane še ni prišel, mogoče bodo potrebovali ogenj, da bodo začeli gasiti," je povedal eden od prebivalcev Kočevja.
V Kočevju so tri romska naselja. Ljudje tukaj z Romi sobivajo že od nekdaj. Naša novinarska ekipa se je srečala s tremi moškimi srednjih let, ki tudi sami z Romi sobivajo že več desetletji, a opozarjajo, da razmere v zadnjih letih, še posebej zadnjih dneh, postajajo nevzdržne.
O tem, trdijo, pričajo posnetki vloma v enega izmed kočevskih lokalov. Zamaskiranci so uničevali vse, kar jim je prišlo pod roke, z lomilko so onesposobili tudi večino varnostnih kamer. Vlomilci so s seboj odnesli za 300 evrov plena, gostincu pa, kot pravi, povzročili več kot 5000 evrov škode. A še bolj kot za poslovno lastnino Kočevci trepetajo za lastno varnost in varnost svojih otrok.
"Vsak, ki je oče ali mama svojega otroka, ko ga spusti na igrišče, ve, da je na igrišču in mu tam ne bo nič. Mi kot starši se za svoje otroke bojimo toliko, da preverjamo vsako minuto, kje so," je povedal še eden od domačinov. S šokom so spremljali posnetke, pričajo, kako je ob nasilju manjšine nemočna celo Policija. "To, kar se je zgodilo s policijo, to je nedopustno, da množica ljudi napade uradno osebo in mu preprečuje uradno dejanje? To je nedopustno," pravijo.
Domačini, pripovedujejo, so tako prisiljeni v večje samozaščitne ukrepe. Vse več je ograj, zidov, kamer in protivlomnih senzorjev. Podjetja svojo lastnino zavarujejo tako, da na dostopne ceste do njihovih dvorišč nastavijo hlode, da Romi ne bi mogli k njim priti z vozili.
Romi naj bi se posluževali tudi posebnega sistema odkupnin za ukradene predmete. Enemu od podjetnikov so ukradli orodje in sledil je anonimen klic, prek katerega so zahtevali denar. Z zahtevami za odkupnino naj bi izginjali celo hišni ljubljenčki. Domačine vse bolj skrbijo strelski izbruhi. Iz naselja naj bi se pogosto slišalo streljanje, nekateri naboji pa so poleteli tudi v podjetja nekaj sto metrov od naselja.
In domačinom je zdaj vsega dovolj. Od države želijo takojšnje in učinkovito ukrepanje, v nasprotnem primeru se nameravajo samoorganizirati. Domačini sicer še niso organizirani v kakršne koli skupine ali vaške straže, opozarjajo pa, da je to zadnje opozorilo, preden bodo morali sami poskrbeti za svojo varnost.
Očitke o nestrpnosti ostro zavračajo in tiste, ki jih izrekajo od daleč, vabijo na krajše bivanje v njihov kraj. "Če sem pa nestrpen, ker me je strah za svojega otroka, za svojo hišo, za svoj kraj, potem me pa deklarirajte kot nestrpneža," pravi domačin.