Sindikat policistov o novi zakonodaji: Zloraba Policije do neslutenih razsežnosti

Z novelo Zakona o organiziranosti in delu v Policiji (ZODPol), ki so jo poslanci sprejeli prejšnji teden, bodo zaposleni v Policiji še bolj na udaru politike. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) izgublja svojo avtonomnost, za imenovanje direktorja sploh ne bo več potreben javni razpis, spremenjena zakonodaja omogoča celo poseganje politike v predkazenske postopke, politično kadrovanje pa bo lahko doletelo tudi vse direktorje policijskih uprav in komandirje policijskih postaj, opozarjajo poznavalci sistema. 

Po mnenju sindikatov in nekaterih pravnikov pa je nova zakonodaja v nekaterih členih celo neustavna. 

SPS: Rešitve, ki bodo dopuščale zlorabe Policije do neslutenih razsežnosti

V Sindikatu policistov Slovenije (SPS) opozarjajo, da sprejetje novele Zakona o organiziranosti v Policiji omogoča popolno in dokončno politizacijo Policije, saj večinoma uvaja rešitve, ki bodo dopuščale zlorabe Policije do neslutenih razsežnosti. V noveli je po njihovem mnenju veliko izrazito občutljivih sprememb, ki so skrb vzbujajoče. 

Najbolj problematične so določbe novih členov 49. a in 49. b, ki de facto uvajajo popolno kadrovsko čistko v Policiji in s tem pomenijo hud enostranski poseg v pravice iz delovnega razmerja. "Sprememba, ki črta dosedanjo ureditev načina imenovanja direktorja NPU, predstavlja dodaten zaplet in izogibanje izvršitvi morebitni pravnomočnosti sodbe v primeru razrešitve g. Darka Muženiča, kar je po našem mnenju ustavno sporno. Temelj pravne države in vladavine prava je namreč obveznost izvrševanja sodb, vendar se je MNZ v očitnem zavedanju izgube tožbe v navedenem primeru poslužilo nekakšne 'pravne telovadbe' z namenom, da se izigra pravni sistem Republike Slovenije," ocenjujejo. 

PSS: Vrata t. i. popolni politizaciji Policije so odprta 

V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) pravijo, da določbi 49. a in 49. b poenostavljeno predstavljata uvedbo premeščanj na zahtevnejša delovna mesta oz. mandatna vodstvena delovna mesta v Policiji. To so vsa delovna mesta oz. položaji vodji organizacijskih enot prve ravni  generalne policijske uprave, direktorjev policijskih uprav in komandirjev policijskih postaj. "Prav nobenega dvoma ni, da gre pri položajnih oz. mandatnih delovnih mestih za materijo, ki je bila politično interesno 'ugrabljena' iz pogajanj za sklenitev aneksa h Kolektivni pogodbi za policiste, ki tečejo na podlagi Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev – tega ni zanikala niti vlada kot predlagatelj zakona." 

Uvedbi mandatnih delovnih mest smo ves čas nasprotovali, je pa dejstvo, da ta materija sodi izključno v Kolektivno pogodbo, pojasnjujejo. Ta namreč določa karierni sistem v policiji, ki predstavlja med seboj povezane podsisteme načrtovanja kariere, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, letnega ocenjevanja ter napredovanja, premeščanja na zahtevnejše delovno mesto in ugotavljanja sposobnosti ali nesposobnosti policistov na sistemiziranih delovnih mestih. "Na podlagi 13. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju so delovna mesta in nazivi policistov uvrščeni v Kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del, zato menimo, da posegi na tak način niso dopustni." 

49. a in 49. b člen nista skladna niti s sistemsko zakonodajo, saj posegata v pravice policistk in policistov, njihove interese oz. položaj na način, da jih slabše obravnavata, še dodajajo v PSS. "Ker sta člena tudi izjemno slabo pripravljena in pomanjkljivo konkretizirana, ne opredeljujeta nobenih potrebnih strokovnih kriterijev, oblikovanje meril in kriterijev za zasedbo teh delovnih mest pa celo prepuščata kar v proste roke ministru, menimo, da sta člena lahko tudi v nasprotju s 122. členom Ustave RS."

Direktorju Olaju očitajo, da je Policija pod prevelikim vplivom politike 

V Policijskem sindikatu še dodajajo, da vse več državljanov in policistov generalnemu direktorju policije Antonu Olaju očita, da je policija pod prevelikim vplivom politike oz., da je spolitizirana. "Ob upoštevanju tega pa ocenjujemo, da je daleč največja nevarnost, ki jo predstavljata ta dva člena to, da odpirata vrata t. i. popolni politizaciji Policije in to na vseh treh ravneh njenega delovanja – tj. na lokalni, regionalni in državni ravni, kar pa je zagotovo v nasprotju s 120. členom Ustave RS. Temu v prid priča pomanjkljiva (ne)strokovna priprava členov, popolna diskrecija ministra za določitev meril in kriterijev za zasedbo najvišjih delovnih mest v policiji, pomanjkljiva konkretizacija in odsotnost pravnih varoval v smislu preprečevanja političnih ali drugih vplivov na kadrovanje najvišjih policijskih uradnikov itd." 

Vse našteto je po mnenju PSS skrb vzbujajoče in predstavlja veliko tveganje tako za pravice policistov kot za objektivno zagotavljanje varnosti državljanov. "Takšna policija bi zaradi pomankanja strokovnosti in zakonitosti lahko zelo hitro povzročila nepopravljivo škodo državljanom oziroma državi," še opozarjajo. 

PSS je skozi parlamentarno proceduro predmetne novele ZODPol opozarjal, da novela vsebuje nekatere ustavno sporne določbe, ki imajo lahko negativne in škodljive učinke na pravice iz delovnega razmerja policistk in policistov. Med njimi so členi o usmerjenju policije, evidencah, policistih, pridobitvi in prenehanju položaja, prepovedi opravljanja dopolnilnega dela in dejavnosti ter naloge v času stavke. Takoj po sprejetju novele so napovedali, da bodo za sporne določbe na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti, s predlogom za začasno zadržanje. 

Teršek: Nov dan, nova zavržna ideja sprevržene oblasti 

Ustavni pravnik Andraž Teršek glede črtanja in sprememb 49. člena pravi, da je Ustava jasna: "Zaposlitev v upravnih službah je mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon." "Zadnji del stavka še zdaleč ni vsebinsko prazen. Ne pomeni, da javni razpis odpade vselej, ko se to zapiše v določen zakon. Pomeni, da lahko odpade le takrat, kadar so za to izpolnjeni stvarno utemeljeni pravni razlogi. Ti razlogi so vsebinska kategorija. Odvisni so od področja, vrste in značaja upravne službe ter od temeljnih ustavnih načel, ki kot pozitivne pravne dolžnosti določajo javno upravo: avtonomija, transparentnost, strokovnost/profesionalizem, nepolitičnost itd.," pojasnjuje. 

O tako pravno in pravno-politično zavržnem predlogu se odrasli in uravnovešeni ljudje ne morejo resno, konstruktivno, strokovno pogovarjati, dodaja. "Zanj lahko rečemo le nov dan, nova zavržna ideja sprevržene oblasti. Tovrstno početje v Sloveniji nima več dna. Grozljiva škoda utegne biti dolgoročno nepopravljiva."

SPS: Grob poseg tudi v pasivno volilno pravico 

V Sindikatu policistov Slovenije opozarjajo tudi, da novela zakona vsebuje številne in izredno sporne določbe glede pravic in obveznosti zaposlenih v Policiji, saj še dodatno širi ustavno prepoved članstva v političnih strankah, ki jo že sedaj predpisuje Ustava.

Novela policistkam in policistom prepoveduje opravljanje funkcije nepoklicnega župana, podžupana in občinskega svetnika, in sicer tako da policistu v teh primerih preneha delovno razmerje. "Po našem mnenju gre za grob poseg v pasivno volilno pravico. Številni policisti so namreč v svojem domačem okolju družbeno aktivni in tako zakon neposredno posega v njihovo ustavno pravico. Ustava namreč ne prepoveduje biti voljen, temveč le prepoved članstva v političnih strankah," pojasnjujejo. Takšna določba po mnenju SPS pomeni neposredno kršitev 43. člena Ustave ("Volilna pravica je splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen"), ki ne predvideva, da se volilna pravica lahko omeji z zakonom. 

Prav tako se praktično ukinja vsako dopolnilno dejavnost oz. delo policistk in policistov. Navedene določbe po mnenju SPS presegajo omejitev iz Zakona o javnih uslužbencih, sočasno pa so še bistveno zaostrili pogoji iz Pravilnika, ki ureja področje dopolnilnega dela za policiste. "S takim načinom policist nima več nikakršne avtonomije pri izboru dopolnilnega dela in dejavnosti, temveč je vezan zgolj na dobro voljo, ali mu bo delodajalec to dovolil ali ne. Tako striktna omejitev opravljanja dopolnilnega dela bi morala imeti za posledico tudi bistveno zvišanje plače, in sicer na tako višino, da policistu dejansko ne bi bilo potrebno več opravljati nobenega dodatnega dela. Takšna omejitev tudi ni življenjska zato, ker je nekaj policistov že sedaj vključenih v razne svete zavodov, krajevne skupnosti, športna in kulturna društva, nenazadnje pa mnogi upravljajo tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji, imajo popoldanske s.p.-je ali kot fizične osebe oddajajo sobe in še bi lahko naštevali. Da so uspeli vse to urediti poleg svoje službe, pa so najemali tudi kredite, ki jih sedaj odplačujejo ravno s prihodki iz teh dejavnosti." 

Ker posamezne določbe novele ZODPol pomenijo grob poseg v pravice iz delovnega razmerja, v sindikatu napovedujejo, da bodo v prihodnjih dneh sprejeli odločitev o morebitni ustavni presoji posameznih določb.
 

Pirnat: Črtanje 49. člena je lahko v neskladju z Ustavo

Kaj pa glede sporne ustavnosti nove zakonodaje pravi pravnik Rajko Pirnat? Črtanje 49. člena v ZODPol direktorju NPU praktično ne zagotavlja več položaja predstojnika organa v sestavi ministrstva. To je po njegovem mnenju lahko v neskladju s 122. členom Ustave, vendar le, če gre pri tem za novo zaposlitev v Policiji. Ustava v tem členu namreč zahteva javni natečaj le za zaposlitev v upravni službi, ne pa za premestitve. "Javni natečaj za predstojnike organov v sestavi je v Zakonu o javnih uslužbencih predviden prav zaradi zagotavljanja odprtosti javne uprave, da se torej na vodilnih t. i. položajnih delovnih mestih lahko zaposlijo tudi osebe, ki še niso v statusu javnega uslužbenca. Menim, da mora to sicer veljati tudi za NPU, vendar v resnici ni nobene jasne ustavne zahteve za to," pojasnjuje.

Člena  49. a in 49. b pa temeljita na ureditvi, po kateri se na vodilna mesta v organizacijskih enotah prvega nivoja premesti policista, ki je že zaposlen v Policiji. "Menim, da to ni v neskladju z ustavo. Treba je povedati, da je izbirni postopek za to premestitev, ki vendarle zahteva neko pregledno konkurenco za to premestitev, več, kot zahteva ustava. Glede na to v 49. a in 49. b členu ne vidim neustavnosti te ureditve."

Po njegovem mnenju bo neskladnost določb tega zakona z ustavo težko dokazati. "Glavni problem, ki pa ni ustavnopravne narave, je demontaža neodvisnosti NPU in v tem kontekstu sem opozoril na ustavno zahtevo po javnem natečaju, saj je bila neodvisnost NPU zagotovljena tudi z javnim natečajem za mesto direktorja. Vendar ustava ne zahteva neodvisnega NPU."