Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki postopno uvaja reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tako da se v različnih primerih vsako leto upoštevajo drugačni pogoji za pridobitev in odmero pravic, tudi letos prinaša nekaj novosti. Tako bo denimo pri uveljavljanju pravic do starostne pokojnine za ženske v primerjavi z letom 2003 potrebna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine zvišana za štiri mesece. V primeru upokojitve pri najnižji možni starosti pa se za tri mesece podaljšuje tudi potrebna pokojninska doba.
Spremenjeni pogoji za upokojitev žensk

Z letošnjim letom se torej ženske lahko upokojijo, če so dopolnile 54 let in osem mesecev starosti ter imajo 35 let in devet mesecev pokojninske dobe. Upokojijo se lahko tudi, če so dopolnile 59 let in osem mesecev starosti ter imajo najmanj 20 let pokojninske dobe oz. če so dopolnile 61 let in osem mesecev starosti ter imajo najmanj 15 let pokojninske dobe. Nespremenjeni pa ostajajo upokojitveni pogoji za starostno pokojnino pri moških; torej dopolnjenih 58 let in 40 let pokojninske dobe, 63 let starosti ter najmanj 20 let pokojninske dobe ali 65 let starosti in najmanj 15 let pokojninske dobe.
Znižanje upokojitvene starosti zaradi vzgoje
Novost je tudi znižanje upokojitvene starosti zaradi najmanj petletne vzgoje in skrbi za vsakega rojenega oz. posvojenega otroka, ki ima slovensko državljanstvo, če ni z mednarodnim sporazumom določeno drugače. Tako se v primeru skrbi za enega otroka upokojitvena starost zniža za dva meseca in 15 dni, za dva otroka za šest mesecev in osem dni, v primeru skrbi za tri otroke je upokojitvena starost znižana za 11 mesecev in osem dni, za vsakega nadaljnjega otroka pa še za šest mesecev in osem dni. Ob tem pa ženska ne sme biti mlajša od 53 let, moški pa ne mlajši od 58 let. Starša se o tem, kdo bo uveljavljal omenjeno znižanje, dogovorita.
Znižanje upokojitvene starosti zaradi mladoletnega dela
Za delo pred 18. letom starosti se lahko upokojitvena starost ženskam zniža tako, da se smejo upokojiti pri starosti 54 let in osem mesecev ob 35 letih in devet mesecih delovne dobe, ob pogoju, da so bile obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane še pred dopolnitvijo 18. leta starosti. Upokojitvena starost se jim tako lahko zniža za tri mesece za vsako leto, prebito v obveznem zavarovanju pred dopolnjenim 18. letom starosti. Če pa je to obdobje krajše od enega leta, pa za tri dvanajstine tega časa. Tudi v tem primeru se upokojitvena starost seveda ne more znižati pod 53 let.
Dopolnitev delovne dobe
V letošnjem letu bodo lahko tisti, ki se bodo želeli upokojiti, manjkajočo pokojninsko dobo za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine dopolnili tudi z dodano dobo. Ta pa bo lahko obsegala čas zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju, dejanski čas služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe oz. čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav.
Poleg tega pa je dovoljeno uveljavljati tudi čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve oz. brezposelna oseba. Vse našteto pa je možno le tedaj, če ta obdobja še niso všteta v pokojninsko dobo na kakšni drugi podlagi.
Pokojnina se bo odmerjala od pokojninske osnove
Pokojnina se bo tudi v letošnjem letu odmerjala od pokojninske osnove; višina slednje se praviloma določi na podlagi plač, ki jih je zavarovanec prejel, oz. od zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, od vključno leta 1970 dalje.
V letošnjem letu se tako pokojninska osnova izračunava na podlagi plač oz. zavarovalnih osnov, iz katerih koli zaporednih najugodnejših štirinajstih let zavarovanja.
Pravica do državne pokojnine
V letošnjem letu bo pravico do državne pokojnine lahko uveljavil vsak posameznik, ki je dopolnil 67 ali več let, pod pogojem da je med 15. in 65. letom starosti imel najmanj 30 let prijavljeno stalno bivališče v Sloveniji in ni upravičen do pokojnine po slovenskem oz. katerem tujem javnem sistemu pokojninskega zavarovanja, njegovi lastni dohodki pa ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.
Vdovska pokojnina
Vdova bo pravico do vdovske pokojnine letos lahko pridobila, če bo ob smrti svojega partnerja dopolnila starost 52 let in pol, vdovec pa bo moral biti star 53 let. Če vdova navedene starosti ni dopolnila, je pa stara vsaj 47 let in pol (vdovec 48 let), bo pridobila pravico do vdovske pokojnine ob starosti 52 let in pol (vdovec 53 let). V primeru, ko vdova oz. vdovec ob smrti svojega partnerja ne bi imela statusa zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, lahko pravico do vdovske pokojnine pridobita, če sta bila ob smrti partnerja stara 47 let in pol (vdova) oz. 48 let (vdovec). Če pa vdova brez statusa zavarovanca navedene starosti še ni dosegla, dopolnila pa je vsaj 42 let in pol, lahko pridobi pravico do vdovske pokojnine takrat, ko bo dopolnila starost 47 let in pol.
Družinska pokojnina
Pravico do družinske pokojnine v nekaterih primerih lahko pridobijo tudi starši, ki jih je umrli otrok preživljal do svoje smrti. Tudi zanje pa se z letošnjim letom zvišuje starostna meja za pridobitev družinske pokojnine; tako bo morala v letošnjem letu mati ob smrti otroka, ki jo je preživljal, dopolniti 52 let in pol, oče pa 57 let in pol. Obe starostni meji pa sta pomembni tudi kadar to pravico uveljavljajo bratje oz. sestre pokojnega, ki jih je preživljal do svoje smrti.
Dodatek za pomoč in postrežbo
Dodatno pa je z letošnjim letom razširjen tudi krog upravičencev do dodatka za pomoč in postrežbo, to pravico namreč z letošnjim letom lahko pridobijo tudi slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po zavarovancu ali upokojencu. Gre pa za izjemo, saj je sicer ta pravica pogojena s statusom zavarovanca oz. uživalca pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Te osebe bodo tako upravičene do dodatka za pomoč in postrežbo, kakršen pripada osebam, ki potrebujejo tujo nego in pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.