'Brez arbitražnega sporazuma bi ogrozili varnost'

Uradna Ljubljana in Zagreb sta si včeraj izmenjala diplomatski noti o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o reševanju vprašanja meje med državama. Pri tem nista priložila enostranskih izjav, ki sta ju ob ratifikaciji sprejeli obe državi. Slovenski premier Borut Pahor je glede tega danes dejal, da so se z izmenjavo not zavezali, da bo sporazum začel veljati v ponedeljek, 29. novembra, brez dodanih izjav.

Pojasnil je, da je bil proces iskanja rešitve za vprašanje mej s Hrvaško začet v času krize, ko je med vladama, parlamentoma in političnima elitama obeh držav vladalo nezaupanje. Sprva sta odločitev sprejela na štiri oči, nato pa še skupaj z delegacijama. Po Pahorjevih besedah sta bila Ljubljana in Zagreb prepuščena sama sebi, saj je roke dvignila tudi mednarodna skupnost. Tako bi Slovenija, kot dodaja, trmasto vztrajala pri svojem, zavleklo pa bi se tudi hrvaško vstopanje v EU. Če take rešitve ne bi našli, bi bila po mnenju Pahorja tudi ogrožena varnost, kar pa bi bilo za obe državi zelo slabo, hkrati pa bi izgubili tudi ugled v očeh mednarodne skupnosti. Pahor se je še enkrat zahvalil državljanom, ki so junija na referendumu podprli sporazum.

V ekipi pravnikov tudi Drenikova

Dodal je še, da je vlada včeraj na seji potrdila ekipo pravnikov, ki bo sodelovala v procesu arbitraže, hkrati so pripravili tudi izhodišča, po katerih naj bi delovala ekipa. O imenih Pahor ni želel govoriti, je pa povedal, da gre za najboljšo mogočo ekipo in potrdil, da so "v ekipi štirje tujci, najboljši med najboljšimi ta hip". Potrdil je tudi, da sta med njimi tudi Simona Drenik, ki na ministrstvu za zunanje zadeve vodi sektor za mednarodno pravo Direktorata za mednarodno pravo in zaščito državljanov in francoski strokovnjak za mednarodno pravo Allain Pellet, ki je bil med drugim tudi strokovni sodelavec Badinterjeve arbitražne komisije po razpadu nekdanje Jugoslavije.

Medtem pa po besedah Drenikove še poteka razprava glede kriterijev in profila pri izboru arbitrov – gre sicer za arbitre, ki jih bo predlagala Evropska komisija, in za slovenskega nacionalnega arbitra. Za ugibanja o imenih je po njenih besedah za zdaj še prezgodaj.

Hrvaška dovolj zavarovana tudi brez izjave

Glede dejstava, da notam nista bili priloženi enostrstanksi izjavi obeh držav, sprejeti ob ratifikaciji, to pa je bolj razburilo Hrvaško, pa je vir s hrvaškega zunanjega ministrstva sporočil, da je bil sporazum za Hrvaško "vedno tehnično vprašanje". "Menimo, da smo se dovolj zavarovali tudi brez enostranske izjave," je še dodal, več podrobnosti pa ni navajal.

Pristopna pogodba za Zagreb najpozneje prihodnjega septembra 

Slovenija in Hrvaška sta diplomatski noti o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med državama izmenjali v četrtek. Notama ni bila priložena nobena enostranska izjava, kar naj bi bila sicer glavna ovira pri tem, da je do izmenjave not sporazuma prišlo šele sedaj. Hrvaška je namreč sporazum, ki sta ga premierja obeh držav podpisala 4. novembra lani v Stockholmu, ratificirala še isti mesec, Slovenija pa po referendumu julija letos. 

Sporazum, ki naj bi z arbitražo dokončno rešil vprašanje meje med državama, bo začel mednarodno-pravno veljati v ponedeljek. S podpisom pristopne pogodbe Hrvaške z EU, to naj bi se zgodilo septembra prihodnje leto, pa bodo začeli teči tudi roki. Državi bosta tako morali v 15 dneh od tega roka imenovati predsednika arbitražnega sodišča in dva arbitra z liste kandidatov, ki jo pripravita predsednik Evropske komisije in evropski komisar za širitev, nato pa v 15 dneh še po enega svojega člana sodišča.

V mesecu dni od podpisa hrvaške pristopne pogodbe bosta morali državi tudi podrobneje opredeliti predmet spora oz. v 12 mesecih predložiti memorandum z utemeljitvijo svojih stališč. Nato pa bo sodišče lahko dejansko začelo z delom.

Sodišče bo razsodbo sprejelo z večino glasov, za pogodbenici bo zavezujoča in bo pomenila dokončno rešitev spora. Uveljaviti jo bosta morali v šestih mesecih po sprejetju razsodbe.

Minister Žbogar: Državi vzpostavili pravo partnerstvo

Z izmenjavo not o ratifikaciji arbitražnega sporazuma je bil narejen "pomemben korak v procesu reševanja mejnega vprašanja med sosednjima državama, v okviru katerega bi lahko kot največjo dodano vrednost ocenil prav vzpostavitev velikega zaupanja med sosedama", je danes dejal slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki je dejal, da so "bila pogajanja težka, a sta Slovenija in Hrvaška v celotnem dosedanjem procesu reševanja mejnega vprašanja kot stranski produkt obenem vzpostavili pravo partnerstvo dveh držav, ki bosta kmalu sodelovali tudi znotraj Evropske unije".