Od skupno 243,5 milijona evrov pomoči za turizem in povezane panoge, ki jih je epidemija najbolj prizadela, bo daleč največ sredstev (192,2 milijona evrov) šlo za nove bone. Unovčiti jih bo mogoče za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture.
Upravičenec do bona je oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan, 30. junija 2021, ki je polnoletna oseba oziroma oseba, ki bo v letu 2021 dopolnila 18 let, in je upravičena do bona v višini 100 evrov. Ostale osebe, ki ne izpolnjujejo starostnega pogoja, izpolnjujejo pa pogoj glede stalnega prebivališča, so upravičene do bona v višini 50 eurov.
Podjetjem s področja turizma, gostinstva, industrije srečanj, športa in kulture bo država pomagala tudi tako, da jim bo ponudila sofinanciranje regresa za letni dopust za leto 2021. Višina pomoči je določena pri 1024 evrov na zaposlenega, do nje pa bodo upravičeni tisti, ki so se za opravljanje dejavnosti registrirali najpozneje do 31. maja letos ter beležijo več kot 20-odstoten upad prometa. Do pomoči za financiranje regresa bodo po zagotovilih državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Simona Zajca upravičeni tako tisti, ki so regres že izplačali v zakonskem roku, to je do 1. julija, kot tudi tisti, ki ga morda zaradi likvidnostnih težav še niso.
Posebej za organizatorje prireditev, koncertov in sejmov je predvideno povračilo stroškov zaradi odpovedi ali omejene izvedbe dogodka. Upravičenci bodo prejeli povrnjenih 80 oz. 60 odstotkov nastalih stroškov, če ti presegajo 10.000 evrov, in sicer od avgusta do konca tega leta. Za čas od uveljavitve zakona do konca leta pa je predvideno povračilo 25 odstotkov stroškov, porabljenih za produkcijo filmov in avdiovizualnih del.
Za imetnike vodne pravice za kopališča zakon prinaša oprostitev plačila vodnega povračila v letošnjem prvem polletju, žičničarjem, ki del letošnje smučarske sezone niso smeli obratovati, pa delno povračilo izpada prihodkov od prodanih vozovnic.
V novi interventni zakon je zapisan tudi 20 milijonov evrov težak ukrep za celotno gospodarstvo, in sicer podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa še vsaj do konca septembra, morda pa celo do konca leta. Ta ukrep imajo podjetja na voljo od lanskega junija in se je v skladu z doslej sprejeto protikoronsko zakonodajo z junijem iztekel.
Vlada je v predlog zakona vključila še nekatere druge rešitve, med njimi podaljšanje veljavnosti osebnih izkaznic, ki jim je potekla veljavnost od 29. marca lani, začasno možnost porabe sredstev iz sklada za vode tudi za financiranje izvajanja javnih gospodarskih služb, podaljšanje veljavnosti rudarskih pravic ter podaljšanje roka plačila za odjavljeno vozilo.
Ne glede na določbe zakona o trgovini, po kateri morajo biti te ob nedeljah in praznikih zaprte, bodo lahko do konca leta 2022 nemoteno poslovale trgovine na letališčih. Prav tako bodo ob nedeljah lahko odprte trgovine v turistično-informacijskih centrih in muzejih, so dodatno danes potrdili poslanci.
Podporo novemu interventnemu zakonu za pomoč gospodarstvu ob epidemiji covida-19 so že včeraj napovedali poslanci strank koalicije, DeSUS in SNS. Nasprotovali mu niso niti v večjem delu opozicije, vendar so opozorili, da so ukrepi, tokrat namenjeni predvsem najbolj prizadetim panogam, prepozni in nezadostni.
Med včerajšnjo predstavitvijo je gospodarski minister Zdravko Počivalšek ocenil, da je na splošno stanje slovenskega gospodarstva zelo dobro in obeta hitro okrevanje. Ker pa obstaja nekaj panog, ki jih je epidemija še posebej prizadela, je vlada namesto devetega protikoronskega zakona pripravila poseben interventni zakon, ki je namenjen predvsem turizmu in z njim povezanim panogam.
KOMENTARJI (173)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.