Slovenija

Novi državni simboli?

Ljubljana, 27. 12. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Skupina 72 poslancev iz vseh poslanskih skupin s prvopodpisanim Jožefom Školčem je v DZ vložila predlog za spremembo ustave, v členu, ki govori o državnih simbolih. Predlagajo, da bi državne simbole, grb in zastavo, določal zakon.

6. člen naj bi se spremenil tako, da se določi ureditev državnih simbolov z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. To bi po mnenju predlagateljev omogočilo spremembo celostne podobe Slovenije oziroma njenih državnih simbolov in tako njeno večjo prepoznavnost v mednarodni skupnosti. Želijo tudi, da bi novi državni simboli čimbolj identificirali izvor, obstoj ter pripadnost državljanov in državljank.

S spremembo ustave se predlagatelji želijo izogniti naglici, ki je botrovala "ponesrečeni" izbiri državnih simbolov pri sprejemanju ustave leta 1991. Z novo ureditvijo, ko bi se zastava in grb določila z zakonom, bi bila po mnenju predlagateljev omogočena temeljita javna razprava, zagotovili pa bi tudi zadosten strokovni nivo za odločitev, ki mora tako strokovno kot vizualno predstavljati "bit naše državnosti". Zakon, ki ureja državne simbole, naj bi se po tem predlogu sprejel z dvotretjinsko večino glasov, saj je tudi iz mednarodnega ustavnopravnega pregleda razvidno, da predstavljajo državni simboli "ustavno tvarino", ki jo je potrebno sprejeti z enakim številom glasov kot ustavo, je še zapisano v obrazložitvi predloga.

Sedanja zastava ne služi svojemu namenu
Sedanja zastava ne služi svojemu namenu FOTO: Dare Čekeliš

S slovensko zastavo ni nihče zadovoljen že od njenega nastanka. V času osamosvajanja je množična evforija zahtevala, da v novo državo vstopimo z novimi simboli, grb in zastava sta tako nastala pod velikim časovnim pritiskom. Praktična uporaba državnih simbolov je pokazala, da ne služita svojemu namenu in da slovensko zastavo v tujini le malokdo loči od ruske in slovaške.

Jožetu Školču je uspelo prepričati več kot 70 poslancev iz vseh parlamentarnih strank, da bi - po spremembi ustave - likovne rešitve zastave in grba določal zakon, ki bi ga sprejemali z dvotretjinsko večino. Seveda po temeljitem premisleku ter brez naglice.

Zmago Jelinčič se je že leta 1994 zavzemal, da Slovenija dobi novo zastavo. Njegov predlog je bil in je še danes naslednji: Zastava naj bo dvobarvna - zlatorumena in modra - kot je bila zastava Vojvodine Kranjske. Da bi se izognili podobnosti z ukrajinsko zastavo, bi jo razdelili na tri polja - rumeno, modro, rumeno.

S predlogom za spremembo zastave se bodo zagotovo odprle številne polemike, kakšna naj bo nova slovenska zastava. Po mnenju poznavalcev bi morali sedanjo tribarvnico popolnoma opustiti in izbrati novo rešitev, ki bi nas naredila bolj prepoznavno. Morda tudi ne bi bilo odveč pritegniti mednarodne strokovnjake, ki imajo potrebno kritično distanco in seveda, na referendumu povprašati ljudi, kakšno zastavo hočejo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10