Novi privilegiji poslancev končali na smetišču zgodovine

Novela zakona o poslancih, ki je v javnosti deležna očitkov o privilegijih, bo ostala na dnevnem redu seje DZ, ki bo prihodnji teden. Vendar pa ji je večina poslanskih skupin danes tudi formalno odrekla podporo oziroma napovedala, da jo bodo zavrnili. Že od začetka takšnemu predlogu nasprotujejo v Levici in NSi.

Med najbolj perečimi je vprašanje sankcij v primeru nezdružljivosti poslanske funkcije. Glede tega so bila na seji mandatno-volilne komisije DZ (MVK) minuli teden vložena štiri dopolnila tako iz vrst koalicije kot opozicije, a jih komisija ni podprla. To je razširilo dvome o primernosti novele, pod katero se je sicer junija podpisalo 74 poslancev. Kot kaže, pa je odločitvi poslancev botroval tudi pritisk javnosti, češ da si dodeljujejo privilegije.

Predsednik DZ Dejan Židan je zadovoljen, da je prišlo do odločitve za zavrnitev predloga, saj to omogoča, da zatem najdejo rešitve za nujno potrebne spremembe, zlasti glede nadzora nad poslanci. Po njegovih navedbah imajo namreč od odločitve ustavnega sodišča leta 2015 nadstandardni položaj.

Po Židanovem mnenju se je zdaj, ko napovedujejo zavrnitev novele, zgodilo nekaj koristnega: "Poslanci poslušajo voljo ljudi." Židan verjame, da bodo našli rešitev, ki pa bo veljala tudi za druge uslužbence v javnem sektorju.

V SDS sicer Židanu predlagajo, naj predlog umakne s seje DZ, če se to ne bo zgodilo, pa bodo glasovali proti noveli. Kot so navedli na Twitterju, je potrebno dodatno delo na predlogih sprememb, s katerim bodo odpravili dvome splošne in strokovne javnosti o nekaterih predlaganih rešitvah. Spomnili so, da so podpise za ureditev odprtih vprašanj, vključno s problemom pravnega varstva v primeru odvzema mandata, prispevali na samem začetku postopka v upanju, da bo o potrebnih in nespornih rešitvah doseženo soglasje.

Novela zakona po mnenju SDS sicer sploh ne rešuje vseh odprtih vprašanj, nekatere rešitve pa so vprašljive.

Poslanec LMŠ Robert Pavšič je v današnji izjavi pojasnil, da noveli odrekajo podporo, ker se je v postopku obravnave novele odprlo preveč dilem. Gre za vprašanje obdavčitev poslanskega pavšala in poslanskih stanovanj ter predvsem nezdružljivosti funkcij.

V LMŠ pričakujejo, da bodo urejanje tega vprašanja nadaljevali. Od predsednika DZ pričakujejo, da bo v čim krajšem času sklical delovno skupino, predvsem zunanjih davčnih in pravnih strokovnjakov, s katerimi bodo odgovorili na odprte dileme. Pavšič upa, da bo nov predlog zakona sprejet pred naslednjim sklicem DZ, po njegovem mnenju pa bi bilo modro razmišljati v smeri, da bi spremembe začele veljati za poslance naslednjega sklica.

Po besedah vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana so "slišali pritisk javnosti" in se tudi zato odločili za zavrnitev zakona. Upajo, da bodo v prihodnje sprejeli zakon, ki bo reševal najbolj akutno vprašanje, to je nezdružljivost funkcij. "Za vse ostalo pa kljub dobrim namenom težko prepričamo javnost, da imamo nekateri iskrene misli, da bi v tej hiši naredili red," je ugotavljal Han in s tem spomnil na očitke o privilegijih.

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je v izjavi poudarila, da je že na seji MVK napovedala podporo nekaterim dopolnilom, ker niso bili sprejeti, pa predloga zakona ni podprla. Poslanska skupina SAB se je tako odločila, da bo zakon zavrnila. Spomnila je tudi na poskuse, da bi uredili sankcije v primeru nezdružljivosti funkcij, in da bi bila rešitev ustavno vzdržna. A do tega ni prišlo.

Po ocenah vodje poslanske skupine Levice Mateja T. Vatovca takemu preobratu pri noveli najverjetneje botruje pritisk javnosti, ki je upravičen in je sporočil, da je taka poteza nedostojna. Izpostavil je, da je treba v noveli zakona urediti sankcije v primeru nezdružljivosti funkcij poslanca, vse drugo pa so "nepotrebni privilegiji".

Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je preobrat pospremil z oceno, da je vsaka stranka verjetno premislila, pri marsikomu pa je botroval tudi pritisk javnosti. Tudi SMC, ki napoveduje zavrnitev novele, je na seji MVK vložila dopolnilo, s katerim bi uredili proces v primeru nezdružljivosti funkcij, a ni bilo sprejeto. To vprašanje bi bilo treba po Zorčičevem mnenju urediti že v aktualnem mandatu.

Morda pa je "zadnji vlak" za to zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, v katerega bi vnesli to rešitev. Druga možnost je nova novela zakona o poslancih, je dodal.