Prvopodpisana pod novelo zakona o nalezljivih boleznih, poslanka Svobode Janja Sluga, je uvodoma predstavila ključne rešitev novele in spomnila, da je njen osnovni namen izvajanje odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da zakon iz leta 1995 v nekaterih delih ni skladen z ustavo. Ob tem je poudarila, da novela zakona o nalezljivih boleznih v nobenem smislu ne uvaja obveznega cepljenja proti covidu-19. Spremembe zakona pa prav tako ne predvidevajo nobenega dodatnega zapiranja šol ter ne nalagajo obveznosti nošenja mask v šolah. Novela zakona tudi ne uvaja nobenih novih prekrškovnih postopkov ali glob, temveč nekatere celo črta.
Predlog novele ob tem veliko strožje kot doslej omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika, ter uvaja institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov. Državni zbor se bo po besedah Sluge sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval.
Mnenja o noveli deljena
Omenjen instrument nadzora DZ pa je po mnenju Zvonka Černača (SDS) nelogičen in neustaven. "Če je vlada za nekaj pristojna, je za nekaj pristojna po vsebini. Ni časovnica tista, ki omejuje ali omogoča pristojnost," je poudaril. Predlog novele je sicer označil za slab, neoperativen in neučinkovit in predlagal prekinitev seje odbora, a predloga poslanci niso izglasovali.
Sluga je poudarila, da se novela zakona zgleduje po nekaterih tujih praksah, parlamentarni nadzor pa so po tem zgledu v novelo vključili zato, da vlada v primeru epidemije nalezljive bolezni ne bi bila edini organ, ki bi odločal o posegih v človekove pravice.
Levičin Miha Kordiš je predvideno rešitev instrumenta parlamentarnega nadzora vlade v primeru sprejemanja epidemičnih ukrepov ocenil kot dobro. Ob tem je opozoril, da državljane v teoriji pred neustavnimi posegi v človekove pravice res varuje ustava sama, v praksi pa ne, kar se je pokazalo v zadnjih dveh letih. "Ljudi, ki so na trgu pred parlamentom brali ustavo, je prišla iskat Policija," je spomnil.
Do novele pa je bila kritična Iva Dimic (NSi), ki je zagovarjala stališče, da bi moral Državni zbor zakon čez poletje obravnavati po rednem postopku, ne pa skrajšanem. Predvideni instrument parlamentarnega nadzora nad epidemičnimi ukrepi je po njeni oceni problematičen, saj si sama ne predstavlja, kako bi deloval v praksi.
Predlog v celoti ne uresničuje odločb ustavnega sodišča o neustavnosti
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Ostrc je pojasnil, da vlada podpira cilj predloga zakona – čim prej odpraviti neskladje 39. člena zakona o nalezljivih boleznih z ustavo – a hkrati ocenjuje, da je treba predlog novele v zakonodajnem postopku izboljšati, tako da bodo rešene nekatere dileme, na katere je opozorila zakonodajno-pravna služba DZ.
Po besedah Gala Gračanina iz zakonodajno-pravne službe namreč v njej ocenjujejo, da predlog novele v celoti ne uresničuje odločb ustavnega sodišča o neustavnosti 39. člena zakona o nalezljivih boleznih. Prav tako ocenjujejo, da je predlog zakona sporen z vidika skladnosti z načelom delitve oblasti, na določenih mestih pa neusklajen z veljavno pravno ureditvijo.
Izobraževanje na daljavo v predlogu ni dovolj vsebinsko opredeljeno, saj so okoliščine za odreditev ukrepa preveč splošne, je še poudaril.
V koaliciji so zato med prekinitvijo seje pripravili novi dopolnili. Odbor je ju je, skupaj z že prej vloženimi dopolnili koalicije, sprejel in predlogu novele prižgal zeleno luč za obravnavo na plenarni seji DZ prihodnji teden. Za novelo je glasovalo devet poslancev, proti pa eden. Dopolnila se v večini nanašajo na pripombe zakonodajno-pravne službe.
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.