Vladnemu predlogu novele zakona o RTVS zelena luč odbora za kulturo

Vladni predlog bi vodenje, upravljanje in nadzor namesto zdajšnjemu programskemu in nadzornemu svetu prepustil enotnemu svetu RTVS, ki bi štel 17 članov. Vlada želi s predlogom na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Namesto obstoječega programskega in nadzornega sveta predlog uvaja enoten svet RTVS, ki bi štel 17 članov. Več kot zdaj bi bilo v njem predstavnikov zaposlenih in civilne družbe.

Zaposleni bi iz svojih vrst izbrali pet članov, preostalih 12 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, DZ, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja ter varuh človekovih pravic.

Predlog kot posvetovalno telo sveta RTVS predvideva uvedbo finančnega odbora, ki bi ga sestavljalo pet članov, strokovno usposobljenih in z delovnimi izkušnjami na finančnem področju.

Javni zavod bi po predlogu vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. En član uprave bi bil delavski direktor. Obstoječim mestom direktorjev radia in televizije pa bi dodali mesto direktorja digitalnih vsebin.

Z dnem uveljavitve novele bi prenehal mandat članov zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bi nadaljevali do ustanovitve sveta. Ta bi se v skladu s predlogom ustanovil najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele.

Zdajšnji generalni direktor bi do imenovanja uprave opravljal svojo funkcijo kot vršilec dolžnosti, enako bi veljalo za direktorja radia in televizije. Nacionalna televizija sicer še nima direktorja s polnimi pooblastili, vendar je programski svet že podal predhodno soglasje k imenovanju nekdanjega direktorja vlade za komuniciranje Uroša Urbanije na ta položaj. Generalni direktor zavoda Andrej Grah Whatmough je napovedal, da bo končno odločitev o imenovanju sprejel po pogovoru z njim v tem tednu.

'Politika mora izgubiti glavno besedo pri vodenju RTVS'

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dejala, da želi vlada depolitizirati RTVS, Grah Whatmough pa je imel več pomislekov denimo glede predlaganih posegov v mandate članov programskega sveta zavoda. Obravnavo predloga po nujnem postopku je ocenil kot očitno kršitev ustave, po kateri se zakoni razen izjemoma sprejemajo v večfaznem postopku. Ob navedbah Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS, da je kršil pravico do stavke, pa je poudaril, da kršitve ni bilo. Kadar ne stavkajo vsi zaposleni, je treba po njegovem mnenju delo organizirati tako, da lahko tisti, ki ne stavkajo, delajo. Prepričan je, da bo enako ugotovilo tudi sodišče.

Reševati bi bilo treba zlasti avtonomijo RTVS, ki za izvajanje javne službe nima dovolj sredstev, je poudaril v. d. direktorja Televizije Slovenija Patrik Greblo. Brez finančne avtonomije ni uredniške avtonomije, je opozoril.

Direktor Radia Slovenija Mirko Štular je izpostavil, da je zakon o RTVS z več vidikov zastarel. Toda RTVS ima po njegovih navedbah veliko težav tudi zaradi neustreznega odnosa ustanovitelja do nje in tako za težave ni kriva samo RTVS. Sicer pa rešitev vidi v strokovnosti, tudi v strokovnosti programskega sveta.

V sindikalnih vrstah upajo, da bo vzpostavitev neodvisnega in stabilnega financiranja RTVS naslednja sprememba. V tem trenutku pa so odločeni, da mora politika izgubiti glavno besedo pri vodenju RTVS. Pač pa se mora okrepiti vloga zaposlenih, je dejala predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Helena Milinković. Koordinacija je tudi tista, ki je vodstvu napovedala stavko.

Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik pa je izpostavila, da bodo zaradi škode, ki jo povzroča upravno in programsko vodstvo zavoda, vztrajali pri stavki. Hkrati bodo podpirali sistemske rešitve, ki bodo zmanjšale vpliv politične in ekonomske oblasti na upravljanje in delovanje RTVS in ki bodo omogočale avtonomno delo vseh njenih zaposlenih, je napovedala.

Seja odbora trajala več kot šest ur

Na začetku razprave poslancev o posameznih členih je Tatjana Greif iz Levice dejala, da se je zgodila politična ugrabitev RTVS. Po njenem pozivu je treba takoj vzpostaviti stabilne razmere. RTVS ne sme biti politični plen in politična marioneta, je prepričana.

RTVS je javna radiotelevizija, torej od vseh, ne pa od ene politične stranke, pa je poudarila Mojca Šetinc Pašek iz poslanske skupine Svoboda. Sicer pa predlog novele po njenem pojasnilu spreminja osnovni koncept in gre v smer korporativnega nadziranja in upravljanja RTVS. "Samo za to gre in nič drugega," je opomnila.

Andrej Hoivik iz SDS je medtem ocenil, da vlada želi s predlogom novele obglaviti javni zavod. Kritičen je bil tudi do nujnega postopka obravnave predloga, saj po njegovih besedah na obravnavanem področju ni nobenih izrednih razmer.

Po besedah poslanke NSi Ive Dimic je prednostna naloga vlade zdaj spremeniti ustroj RTVS, čeprav je veliko odprtih vprašanj, ki bi se jih morala lotiti. Po njenem mnenju je sicer ključno, da bi si RTVS povrnila zaupanje javnosti.

Odbor je kot dopolnila odbora sprejel več predlogov poslanskih skupin koalicijskih strank, s katerimi med drugim sledi mnenju zakonodajno-pravne službe DZ ali so le nomotehnična. Med vsebinskimi pa je denimo dopolnilo, ki spreminja predlagani člen o imenovanju članov v svet zavoda. V skladu z njim bodo zaposleni iz svojih vrst izbrali šest, in ne samo pet članov, kot je predlagala vlada.

Preostalih 11 članov bodo na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in nacionalni svet invalidskih organizacij. DZ tako v skladu z dopolnilom odbora ne bo imenoval niti enega člana.

Odbor je na koncu današnje nujne seje odločil še, da predlog dopolnitve zakona o medijih, ki so ga vložili v SDS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V SDS so želeli z njim določiti, da je čas v okviru predvolilnih oddaj, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, zastopanih v DZ oziroma Evropskem parlamentu, za vse enak. Vlada ni podprla predloga, saj po njeni oceni statusno neutemeljeno izenačuje javni radiodifuzni servis in izdajatelje drugih medijev v zasebni lasti.

Najprej je bila na vrsti izredna seja DZ

Izredno sejo državnega zbora so zahtevali v SDS, ker se niso strinjali z odločitvijo kolegija predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, da DZ obravnava vladni predlog novele po nujnem postopku. Kot je v predstavitvi zahteve za izredno sejo dejala Alenka Jeraj, želi vlada v enem zamahu zamenjati vse od programskega in nadzornega sveta RTVS naprej. Gre za zlorabo poslovnika DZ, so prepričani v SDS. Po besedah Jerajeve so proti temu, da se predlog za drastične spremembe obravnava po nujnem postopku.

V SDS menijo, da predlog ne ustreza poslovniškim kriterijem za obravnavo po nujnem postopku. Poslovnik namreč določa, da lahko vlada predlaga sprejetje zakona po nujnem postopku, če je zakon nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države, zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države.

Kot so dodali, v primeru predloga novele ne gre za varnost in obrambo države, še manj za odpravo posledic naravnih nesreč, prav tako pa zakon nima posledic za delovanje države.

V izjavi za medije po izredni seji DZ je Jerajeva še izrazila kritiko do predlaganega načina imenovanja sveta RTVS, pri katerem se po njihovem mnenju izključuje gledalce in poslušalce, določenim skupinam pa daje pooblastilo neposrednega imenovanja članov. V SDS ocenjujejo, da bo predlog novele zakona prinesel več težav kot koristi, ter da gre za "obglavljanje RTV, kakršnemu še nismo bili priča v zgodovini države".

Jerajeva ob tem še priznava, da so sicer potrebne spremembe obstoječega zakona, a da je za to potrebna širša javna razprava. Na novinarsko vprašanje, da te ni bilo tudi ob obravnavi obstoječega zakona iz leta 2005, ki so ga takrat pripravili prav v SDS, pa je dejala, da se je o tem zakonu nato dvakrat odločalo na referendumu, a je obstal, kar po njenem mnenju kaže na širšo podporo ljudi.

O tem, ali bodo v SDS v nadaljevanju vladni predlog novele poskušali zaustaviti z zahtevo za posvetovalni referendum ali zbiranjem podpisov za naknadni zakonodajni referendum, pa je dejala le, da je "vse stvar pogovorov in odločitev".