Novela zakona o obrambi potrjena, Tonin: Vojake čaka bolj gotova prihodnost

Novelo zakona o obrambi je DZ potrdil s 65 glasovi za in osmimi glasovi proti. Ker je bila za sprejetje novele potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev, je razmerje glasov zadoščalo za njeno potrditev.

"Dober dan za vojake Slovenske vojske in demokracijo. Vojake čaka bolj gotova prihodnost. Politika pa je dokazala, opozicija in koalicija, da se je tudi v teh razgretih časih še vedno sposobna dogovoriti o strateških vprašanjih," je po glasovanju na Twitterju zapisal obrambni minister Matej Tonin. 

Novela zakona po njegovih besedah zagotavlja socialno varnost vojakov tudi po 45. letu starosti. Tisti, ki zasedajo deficitarne formacije ali so posebni specialisti, bodo lahko svoje delo opravljali še naprej. Za vse ostale pa novela predvideva, da se bodo lahko prezaposlili v druge državne organe in s seboj prenesli tudi plačne razrede. 

Levica: Odpirajo vrata politizaciji vojske in rušijo sistem plač v javnem sektorju

Iz Levice so po glasovanju sporočili, da ostro nasprotujejo vladnim nameram, da za "nepotrebne nakupe orožja za sodelovanje v Natovih ekspedicijskih korpusih in za dobičke Natovih vojaško-industrijskih kompleksov" zapravi 780 milijonov evrov javnega denarja. "Zaradi tega nam vedno znova očitajo, da smo proti vojski.  V resnici pa je današnja obravnava novele Zakona o obrambi pokazala, da smo edini, ki smo se pripravljeni postaviti za delavske pravice vojakov in vojakinj, za svobodno izbiro poklica in za možnost, da v tem poklicu vojakinje in vojaki dočakajo tudi upokojitveno starost, v kolikor izpolnjujejo vse psihofizične in druge zakonske pogoje."

A proti vojakinjam in vojakom so po njihovih besedah stranke, ki so danes prispevale 65 glasov in kljub nasprotovanju vojaških sindikatov izglasovale novelo Zakona o obrambi, ki "politizira vojsko, tako da eksplicitno dovoljuje novačenje članov političnih strank v rezervno sestavo Slovenske vojske, in še povečuje diskriminacijo med vojaki in vojakinjami, tako da z "rešitvami" urejanja statusa vojakov po 45. letu še bolj na široko odpira vrata za kadrovsko korupcijo v Slovenski vojski in ruši sistem plač v javnem sektorju". 

Napovedali so,  da bodo nadaljevali prizadevanja, da se ohrani politična nevtralnost Slovenske vojske, vsem zaposlenim v vojski pa omogoči enake pravice ter delavske pravice vojakov izenačiti s pravicami njihovih nadrejenih, podčastnikov in častnikov.

Razgreta razprava in odvzem besede Kordišu

Poslanske skupine so v predstavitvi stališč in razpravi izrazile večinsko podporo rešitvam iz predloga. Poudarjali so naklonjenost izboljšanju socialnega položaja vojakov ter nasploh vzpostavitvi moderne in dobro izurjene vojske v času vse več okoljskih in mednarodnih varnostnih izzivov.

Najbolj kritični do predloga so bili v Levici, ki je tudi edina nasprotovala noveli. Zmotila jih je določba, ki dopušča, da so pogodbeni rezervisti lahko člani političnih strank. V LMŠ, kjer so se glasovanja vzdržali, pa so opozarjali na poseg v zakon o sistemu plač v javnem sektorju.

Razprava je bila na trenutke zelo razgreta, ob koncu se je zaiskrilo med opozicijskima Levico in SD. Poslanec Levice Miha Kordiš si je zaradi ostrih besed o kolaboraciji SD z vlado, ki jo je označil za fašistoidno, najprej prislužil opomin, nato pa mu je predsednik SD Igor Zorčič tudi vzel besedo.

Kordišu ni ostal dolžan vodja poslancev SD Matjaž Han. Dejal je, da ne želi sodelovati z ljudmi, ki ene žalijo s kolaboranti, druge s fašisti. Od Kordiša je zahteval opravičilo, ki ga ni dočakal. Je pa več poslank in poslancev njegove besede pospremilo z aplavzom.

Pestra je bila tudi razprava o zakonu o investicijah, po katerem bi država med letoma 2021 in 2026 za SV namenila 780 milijonov evrov, od tega večino za nabave oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, načrtovan pa je tudi nakup letala in dveh helikopterjev. Pri tem bo letna poraba sredstev v prvih dveh letih 100 milijonov evrov, v naslednjih štirih letih pa 145 milijonov evrov na letni ravni.

Po besedah Tonina bi v tem primeru za varnost na prebivalca Slovenija namenila nekaj več kot 200 evrov. Primerljive države, kot so Estonija, Latvija in Litva, pa namenijo približno od 400 do 500 evrov na državljana. "Ta zakon je ključen, da lahko ustrezno opremimo Slovensko vojsko in predvsem, da popravimo stare krivice," je poudaril in spomnil, da se je od leta 2010 obrambni proračun tako rekoč razpolovil.

V razpravi so bili koalicijski poslanci in SNS naklonjeni zakonski rešitvi, medtem ko so bili v opoziciji do zakona kritični, češ da denarja za take nakupe ni.

"Vsaka investicija v varnost je v današnjem svetu investicija v razvoj, kajti brez varnosti ni več ničesar," je ob tem izpostavil Branko Grims (SDS).

Po besedah Monike Gregorčič (SMC) je obrambni sistem eden od temeljev državotvornosti: "In če smo pred tremi desetletji nekako uspeli izpolniti zgodovinske sanje, da imamo danes svojo državo, potem moramo imeti tudi obrambni sistem, Slovensko vojsko, ki nam zagotavlja, da bomo državo v primeru nevarnosti zmogli tudi braniti in ubraniti."

Andrej Černigoj (NSi) je ocenil, da "slovenski vojak s konstantnim zmanjševanjem obrambnega proračuna ne more biti dobro usposobljen, ne opremljen, s tem pa ogrožamo njegovo življenje in zmanjšujemo resnost obrambe Republike Slovenije".

"Danes gre za to, da začnemo postopno nazaj vzpostavljati lastno obrambno silo. Ta denar je tako lahko zgolj sanacija obstoječega stanja. Preprečevanje totalne erozije in nič drugega kot to," se je za zakon zavzel Robert Polnar (DeSUS).

Tudi opozicijski poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je opozoril, da je lastna vojska nujen pogoj za obstoj države in dodal, da investicije v SV niso zgolj denar za orožje: "Pomeni delo za našo industrijo, pomeni razvoj določenih segmentov v znanosti, v medicini, kjerkoli."

"V času največjega proračunskega deficita v zgodovini naše države, minister z lahkoto, s podporo vlade in koalicijskih strank nameni 780 milijonov evrov za nakup orožja in vojaške opreme," pa je bil kritičen Robert Pavšič (LMŠ). Po njegovih besedah se v LMŠ zavedajo pomena gradnje obrambnega sistema, "ampak na smotrn način, ki temelji na realnih ocenah in javnofinančnih zmožnostih".

Samo Bevk (SD) je opozoril, da je epidemija covida-19 močno predrugačila prioritete Slovenije, "tudi na način, da je fokus povsem preusmerila v reševanje zdravstvene, prihajajoče socialne in še kakšne krize". Poudaril je, da bi v drugačnih okoliščinah morebiti celo podprl zakon.

"Slovenija potrebuje denar za bolnišnice, za domove za ostarele, za znanost, za šolstvo, in kar je pomembno, za kulturo," je pozval Željko Cigler (Levica).

Razpravo so poslanci sklenili z zavrnitvijo opozicijskih dopolnil. O predlogu zakona DZ danes ni odločal, saj je vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma, o čemer mora DZ odločiti še pred potrjevanjem predloga zakona.