Novela Zakona o kazenskem postopku v ospredje postavlja pravice žrtev

Predlog je usklajen s policijo, državnim tožilstvom, sodstvom in tudi odvetniki. Po besedah ministrice za pravosodje Andreje Katič predvsem povzema evropsko direktivo o pravicah žrtev, ki jo mora Slovenija implementirati do aprila letos. Slovenija sicer zamuja že od leta 2015. Prvi rok je bil postavljen za 16. november 2015, zadnje podaljšanje pa se izteče 9. aprila 2019.

'Žrtve ne bodo več kolateralna škoda'

Na tem področju po besedah ministrice novela spreminja način obravnavanja žrtev kaznivih dejanj, ki ne bodo več zgolj nekakšna postranska škoda kaznivega dejanja, s katero se bolj ali manj posredno ukvarjajo različni organi v kazenskem postopku, ampak se v ospredje postavlja skrb za njihovo dobrobit in procesne pravice.

Slovenska pravna ureditev je že doslej vsebovala večje število rešitev, ki so po svoji vsebini že pomenile implentacijo direktive, je na novinarski konferenci pojasnila Katičeva.

Novela poleg prenosa evropske direktive vsebuje tudi pomembne rešitve, povezane z odločbami Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. Novela ureja položaj žrtev na sistemski ravni, zlasti tudi ranljivih skupin, še posebej mladoletnikov. "Žrtve ne bodo več kolateralna škoda, s katero smo se doslej ukvarjali posredno," pravi Katičeva.

Med drugim novela določa obveznost zagotavljanja informacij žrtvam o njihovih pravicah že ob prvem stiku, obveznost izdelave ocene individualne ogroženosti žrtve in potrebe po njeni zaščiti, obveznost zagotavljanja informacij o postopku in zasledovanje minimaliziranja stikov žrtev s storilcem. Novela vzpostavlja tudi sistem pomoči za žrtve, s tem pa tudi temelj za tako imneovano hišo za otroke. Omogočeno bo tudi snemanje otrok kot prič, da jim v nadaljnjem postopku ne bo treba ponavljati pričanj.

"Nevladne organizacije, ki imajo veliko vlogo že sedaj, opozarjajo, da oškodovanci ne prijavljajo kaznivih dejanj tudi zaradi njihove neustrezne obravnave," je opozorila Katičeva.

Uvaja se tudi sistem pomoči za oškodovanca, ki jo glede na kaznivo dejanje potrebuje – bodisi zdravniško, psihološko ali kakšno drugo.

"V zvezi z mladoletnimi oškodovanci s procesnega vidika uvajajo temelj za hišo za otroke, ki je medresorski projekt. V hiši bi potekala tudi vsa zaslišanja in drugi postopki," pravi Katičeva.

"S snemanjem otroka kot priče, želimo preprečiti sekundarno viktimizacijo," pojasnjuje Katičeva in dodaja, da bo odslej možno posneto zaslišanje mladoletnika v poznejših fazah zgolj predvajati in ne bo potrebno ponovno zaslišanje.

'Rešujemo hrambo dokaznih gradiv, ki je bila sporna v nekaterih odmevnih primerih'

"Rešuje se tudi hramba gradiv. V nekaterih medijsko odmevnih primerih je prišlo do uničenja po dveletnem roku. /.../ Z novelo se nedvoumno določa, da pa ta dvoletni rok pretrga katero koli dejanje državnega tožilca, usmerjeno v pregon, torej ne samo vložitev obtožnice, ampak tudi na primer podaja predloga za hišno preiskavo, razpis tiralice in podobno," je ministrica povedala na novinarski konferenci po seji vlade. Katičeva še trdi, da namen zakonodajalca ni uničenje materiala.

Sistematično novela ureja tudi zaseg predmetov, spisov in elektronskih naprav odvetnikov in drugih oseb, če gre za njihovo gradivo, ki vsebuje privilegirano komunikacijo, ter omejuje nepotrebno, dolgotrajno in dolgovezno branje dokaznega gradiva na glavnih obravnavah. "Sodišču ni treba znova brati dokaznega gradiva, ki je strankam znano, ampak se lahko osredotoči le na gradivo, ki je pomembno za odločitev," je povedala Katičeva in dodala: "Torej nič več bralnih vaj na sodiščih." Temu se sodišče zdaj tako lahko izogne in s tem prispeva k skrajšanju postopkov.

Ureja varovanje novinarjevega vira, omejujejo se tudi zdravniška opravičila

Novela po besedah ministrice ureja tudi varovanje novinarjevega vira. 

Vlada je z novelo posegla tudi v zlorabe opravičil za udeležbo na sodiščih, in sicer na način, da novela natančneje določa pogoje upravičene odsotnosti na sodnih narokih, "v primeru odsotnosti iz zdravstvenih razlogov pa ureja tudi možnost preverjanja utemeljenosti zdravniških opravičil".

"Z novelo pospešujemo tudi izdajo potrdil o nekaznovanosti. Zdaj jih je možno pridobiti tudi po pošti in za njih zaprositi po pošti ali po elektronski poti," pojasnjuje Katičeva.

Za olajšanje pregona bančnega kriminala pa novela predvideva oziroma prinaša določbo, ki bančnim usubjektov (torej pravnim osebam javnega in zasebnega prava, tudi bankam in hranilnicam) omogoča, da lahko v primerih, ko se odločijo naznaniti kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, skupaj z naznanilom posredujejo tudi zaupne podatke, kot je na primer kreditna ocena.

Novela se dotika tudi boja proti kibernetskemu kriminalu, kadrovske racionalizacije dela sodišče in pospešitve postopkov. Za pospešitev postopkov so v predlogu novele določbe, da lahko sodnik odloča o nekaterih zadevah, o katerih je zdaj odločal zunajobravnavni senat (preklic pogojne obsodbe, sprememba varnostnih ukrepov in podobno), in določbe, da lahko tožilec vloži več predlogov za posamezna preiskovalna dejanja pred uvedbo sodne preiskave. Novela tudi poenostavlja možnost pridobitev potrdila, da posameznik ni v kazenskem postopku, za katerega bo mogoče zaprositi tudi po pošti.

V novelo vključeni so tudi kontroverzni IMSI lovilci

Delo po besedah ministrice še ni zaključeno, saj so morali hiteti zaradi roka implementacije evropske direktive.

Po besedah Katičeve so skušali z novelo reševati le tista najbolj kritična področja in kjer so določbe uspeli uskladiti z vsemi zainteresiranimi, izognili pa so se rešitvam, za katera še ni soglasja, kot je na primer sprememba načina zaslišanj v predkazenskem postopku. To in druga še odprta vprašanja naj bi skušali urejati s še eno novelo. "Morali smo umakniti določene rešitve, ki v stroki niso bile dovolj usklajene in smo določeno tematiko pustili za novelo 'O', ki jo bomo pripravili v luči novih direktiv."

Je pa v predlogu novele, ki bo zdaj romala v DZ, ostala določba o možnosti uporabe tako imenovanih IMSI lovilcev. "Tak lovilec simulira funkcijo bazne postaje in opravi določena prikrita preiskovalna dejanja na mobilnih telefonih," razlaga Katičeva in dodaja, da so bile pobude s strani policije širše: "Policija opozarja, da jim ne omogočamo dovolj sredstev za učinkovit pregon." Po besedah Katičeve so šli pri tem tako nasproti policiji, ki opozarja, da v primerjavi z nekaterimi drugimi državami nima dovolj orodij za učinkovit pregon.