Poglavitni cilj novele je pravni okvir prirejanja iger na srečo poenotiti s pravom EU in ga nadgraditi, da bo zagotavljal, da se bodo igre na srečo prirejale v urejenem okolju, je v petek v splošni razpravi v Državnem zboru (DZ) povedal minister za finance Andrej Šircelj.
Po novem predlogu zakona bi bilo lahko prirediteljev klasičnih iger na srečo pet. Zdaj jih lahko trajno prirejata zgolj dva – Loterija Slovenije in Športna loterija – kar pomeni, da sta izključna, torej monopolna ponudnika klasičnih iger na srečo, ne glede na to, da je dovoljeno tudi dodatno omejeno licenciranje za zagotavljanje posebnih iger na srečo.
Po predlogu bi se koncesije za trajno prirejanje klasičnih in posebnih iger na srečo odslej podeljevale na podlagi javnega razpisa, ki bi ga vlada objavila vsaj trikrat letno. Zakonodajo bi s pravom EU uskladila odprava zahteve, da mora imeti družba, ki želi pridobiti koncesijo, sedež v Sloveniji.
Medtem ko so minister in poslanci koalicije menili, da bo večja konkurenca prinesla tudi več priliva v proračun ter humanitarnim, invalidskim in športnim organizacijam, ki se financirajo iz poslovanja te panoge, je opozicija opozarjala, da je trg omejen in da bi lahko bilo financiranje teh organizacij manjše.
Mnogo Slovencev namreč vplačuje športne stave pri tujih spletnih prirediteljih, kljub temu da naš aktualni zakon o igrah na srečo tujim stavnicam prepoveduje delovanje in oglaševanje na slovenskem trgu. Zato tuje stavnice ne plačujejo niti davkov naši državi niti koncesijskih dajatev, ki bi si jih razdelili Fundacija za šport (FŠO) ter Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho). Namesto da bi se milijoni zlivali v obubožane žepe športnikov in invalidov ter v državni proračun, torej odtekajo v žepe tujih prirediteljev.
Sloveniji klasične igre na srečo, kot so številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, tombole, loti, športne napovedi in športne stave prirejata Loterija Slovenije in Športna loterija Slovenije. Loterija Slovenije ima pod okriljem vse loterijske igre, Športna loterija pa športne stave. Prireditelja sta obvezana plačevati davke, ki gredo v državni proračun. Davki so trije. Eden od njih so koncesijske dajatve, ki jih morata plačevati prireditelja klasičnih iger na srečo, da jih sploh lahko organizirata. Po zakonu je razdelitev tega denarja odvisna od vrste iger na srečo oziroma od tega, kdo jih prireja. Pri igrah, ki sodijo pod okrilje Loterije Slovenije, gre 80 odstotkov koncesijskega denarja Fihu, 20 pa FŠO. Pri športnih napovedih oziroma stavah, ki jih prireja Športna loterija, pa se koncesijske dajatve delijo ravno obratno, Fiho dobi 20, FŠO pa 80 odstotkov denarja. Pri posebnih igrah na srečo v igralnicah in igralnih salonih je nekoliko drugače. Fiho in FŠO prejmeta enako – 2,2 odstotka koncesijskega denarja, preostanek gre pol v državni, pol pa v občinski proračun.
Pri vseh razpravah o liberalizaciji trga klasičnih iger na srečo je morda smiselno spomniti, da imata med vsemi državami EU, vključno z Veliko Britanijo, poleg nas monopol nad spletnimi igrami na srečo zgolj še Finska in Madžarska.
Obvezni delež države v prireditelju iger na srečo
Novela predlaga tudi spremembo obveznega deleža države v prireditelju iger na srečo. V delniških družbah bi moral biti delež države vsaj 25 odstotkov in ena delnica, v družbah z omejeno odgovornostjo pa poslovni delež vsaj 51 odstotkov. S tem se po ministrovih besedah odpira možnost vstopa strateških partnerjev.
Medtem ko sedaj stopnja koncesijske dajatve v zakonu ni določena, bi novela določila najnižjo stopnjo za klasične igre in posebne igre v igralnicah v višini pet odstotkov, za posebne igre v igralnih salonih pa v višini 20 odstotkov od osnove. Vstopnine in napitnine bi se vštevale v osnovo za obračun koncesijske dajatve.
Po novem ne bi bilo več licenc za delo v igralništvu.
Novela posebej obravnava področje stav, za katere določa posebne pogoje za pridobitev koncesije in za prirejanje stav
Trenutna monopolistična ureditev v Sloveniji ni v celoti kompatibilna s pravnim okvirom EU, saj omejuje svobodno ponujanje storitev na ozemljih drugih držav članic EU, pa sta pred kratkim opozorila Igor Masten in Ana Grdović Gnip, strokovnjaka iz podjetja Econ Lab, ki sta preučila in ocenila, kakšne ekonomske učinke bi prinesla liberalizacije trga športnih stav v Sloveniji, o čemer smo pisali. Spremenjeni zakon, ki bi se uskladil s pravnim okvirom EU, bi omogočil licenciranje prirejanja posebnih iger na srečo. "Največje spremembe se pričakujejo na področju športnih stav, zlasti spletnih, ki bodo potisnile Slovenijo iz majhne skupine držav članic EU z monopolističnim trgom v večinsko skupino držav s konkurenčnim trgom," sta pojasnila takrat.
DZ v splošni razpravi prejšnji petek razdeljen glede predloga
Opozicija je opozarjala na številne pripombe deležnikov in na to, da je bilo nekaj rešitev v predlog vnesenih po javni obravnavi. Poudarjali so, da ima večina držav EU enega ali dva ponudnika klasičnih iger na srečo ter da niso jasne posledice liberalizacije trga na finančne prilive in na družbo.
Koalicija je napovedala upoštevanje smiselnih pripomb in morebitno amandmiranje v drugi obravnavi. Menili so, da bi večja konkurenca na tem trgu prinesla tudi več prihodkov za državni proračun in za organizacije, ki so upravičene do financiranja iz poslovanja panoge.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.