Vlada bo jutri obravanavala novelo zakona o tujcih, ki je sicer že nekaj mesecev v vladnem postopku. Danes so po besedah predsednika vlade Mira Cerarja ugotovili, da je položaj na področju migracij skrb zbujajoč, saj se število ilegalnih migrantov povečuje, tudi nastanitev v sprejemnih centrih v Sloveniji je vedno več, kapacitete so ponekod že skoraj zasedene.
To po njegovih besedah terja odziv, zato je svet za nacionalno varnost tudi obravnaval predlog novele zakona o tujcih in ugotovil, da so spremembe potrebne.
Cerar je pojasnil, da smo v zadnjem času soočeni predvsem z ilegalnimi migracijskimi tokovi, ključno pa je, da struktura migrantov drugačna kot pred meseci, saj je med njimi veliko mlajših moških in ekonomskih migrantov. "Tveganje, da se med njimi pojavijo osebe, ki lahko predstavljajo varnostno tveganje, je vedno večje," je posvaril. Zato je po njegovih besedah pomembno, da so ves čas budni, ob humanitarnosti pa bo vztrajal tudi pri zagotavljanju varnosti.
Novela doživela veliko kritik
Novela zakona o tujcih je že doživela veliko kritik, o njej si zaradi vprašanja skladnosti s pravnim redom oziroma ustavo niso bili enotni niti v SMC. Kakšna natančno je zadnja različica oziroma ali je bil predlog notranjega ministrstva spremenjen, ni povsem jasno. Če bi se pojavili pomisleki glede ustavnosti, Cerar pričakuje, da ga bodo pristojne službe pravočasno opozorile.
Spomnil je, da so nekaj mesecev čakali, da se zakon tudi v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki in ustavnimi pravniki dodela do take mere, da bodo odpravljeni vsi resnejši dvomi. "Imam zagotovila, da gremo lahko s postopkom naprej," je povedal premier.
Oceno ustavnosti prepušča pristojnim službam v vladi in DZ. Vendar ne verjame, da ustava ureja zadeve tako, da bi lahko denimo nepredvidljive migrantske razmere pripeljale do nenormalnega delovanja države. Zato meni, da je v skladu z ustavo vse tisto, kar zagotavlja človekove pravice in normalno delovanje države.
O podrobnostih Cerar ni želel govoriti
O podrobnih rešitvah v zakonu Cerar ni želel govoriti. Je pa poudaril, da bi z novelo šele ustvarili zakonodajno podlago, da bi lahko DZ v primeru velikega povečanja ilegalnih migracij ter ogrožanja varnosti v Sloveniji z dvotretjinsko večino sprejel odločitev, da policiji podeli pooblastila za ustrezen odziv na take razmere. Zakon vsebuje številne varovalke, predvsem v smislu varstva človekovih pravic, je zagotovil premier.
Poudaril je še, da bo Slovenija ostala solidarna in humana, a bo predvsem dala poudarek varnosti, ki postaja v Evropi velik izziv. Po njegovih besedah je treba tudi poskrbeti, da vsi migranti, ki pridejo k nami, prejmejo ustrezno oskrbo.
Če Avstrija zapre meje za migrante, lahko Slovenija postane žep
Slovenija mora upoštevati tudi dejstvo, da se lahko ob povečanem migracijskem valu Avstrija odloči za zaporo meje za vse migrante, v tem primeru pa bi naša država, če bi migrante spuščala na svoje ozemlje, postala žep, opozarja Cerar. V tem primeru bi se pri nas nakopičilo na tisoče ljudi, za katere ne bi več mogli humanitarno poskrbeti.
Ob vprašanju najvišjega števila migrantov v Sloveniji je Cerar poudaril, da kriterija varnosti in integracijske sposobnosti ni mogoče opredeliti le s številko, temveč gre tudi za strukturo migrantov. Ob tem je spomnil, da v našo državo prihajajo migranti iz več varnih držav.
Notranja ministrica: Migracije so tudi varnostno vprašanje
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je pojasnila, da je zakon pripravljen za primer, ko bi ostali mehanizmi EU popustili in bi se migracijske razmere spremenile do te mere, da bi ogrožale javni red in notranjo varnost. Kot je opozorila, so migracije tudi varnostno vprašanje, zlasti masovne in nenadzorovane migracije, ki nosijo tudi potencial za zlorabe azilnih sistemov.
Ukrepi, ki jih predlaga notranje ministrstvo, so tako usmerjeni v preprečevanje poslabšanja varnostne slike in zloma azilnega sistema. Kot še poudarja ministrica, Slovenija glede na zakonite možnosti prihoda v EU, ki jih imajo begunci, ni dolžna dopuščati masovnega nekontroliranega pritoka na svoje ozemlje, "kar je še posebej pomembno za delo slovenske policije, ki uživa ugled učinkovitega varuha zunanje schengenske meje".
Predsednik DZ in podpredsednik SMC Milan Brglez, ki je bil doslej kritik novele, se o njej ne bo izrekal, dokler ne bo v DZ, so sporočili iz njegovega kabineta. Pomisleke ima tudi pravosodni minister Goran Klemenčič. Sporna naj bi bila predvsem 10. a in 10. b člen zakona o tujcih, ki v primeru ogroženosti državne varnosti policistom podeljujejo dodatna pooblastila, ki jih mora vlada potrditi z dvotretjinsko večino. Policisti bi lahko v skrajnem primeru zaprli meje in migrantom zavrnili vstop v državo, tudi če so denimo zaprosili za azil. To pa naj bi bilo v nasprotju s pravili EU.
Grims: Ukrepi so prepozni, zakon pa bistveno prešibek
Predlog sta danes podprla tudi predstavnika koalicijskih DeSUS in SD, se bo pa koalicija temu vprašanju posvetila tudi pred četrtkovo sejo vlade.
Na seji sveta za nacionalno varnost je bil kot predstavnik največje opozicijske stranke prisoten tudi poslanec SDS Branko Grims. Tudi po koncu zasedanja je poudaril, da se ukrepi sprejemajo prepozno, ter ocenil, da je zakon "bistveno prešibak". Če se bodo razmere zaostrile do te mere, kot je realno pričakovati, je treba po njegovem mnenju še bistveno ostreje nastopati.
Svet za nacionalno varnost se je danes sicer seznanil tudi z aktualno oceno ogroženosti Slovenije z vidika mednarodnega terorizma. Ta po Cerarjevih navedbah ostaja nespremenjena, so pa "budni in aktivni". Cerar je povedal, da je ves čas v stiku z varnostnimi organi, saj mora biti budnost zaradi terorističnih napadov in drugih groženj v našem okolju na ustrezno visoki ravni.
V Cankarjevem domu okrogla miza o varnosti
V cankarjevem domu pa so strokovnjaki za globalno, evropsko in nacionalno varnost na okrogli mizi opozorili na različne izzive varnosti, s katerimi se bo treba spopasti v bližnji prihodnosti. Zunanji minister Karl Erjavec je poudaril pomen varnosti in svobode: "Koncepta varnosti in svobode sta neločljivo povezana."
Erjavec upa, da kljub nizki oceni ogroženosti nimamo varljivega občutka, da je Slovenija zelo varna in da se ne more nič zgoditi. Med varnostnimi izzivi je izpostavil konflikte v svetu in bližini, ki so se zaostrili, ter tudi kibernetsko grožnjo. "Moramo se zavedati, da so migracije in drugi izzivi izjemno kompleksni in prepleteni. Potreben je celosten pristop k reševanju, ki pa mora v ospredje postaviti predvsem človeka," je še dejal.
Treba bo vlagati v varnost in obrambo
Strokovnjakinja s področja evropske zunanje politike Sabina Lange je opozorila, da varnosti v Evropi ne morejo zagotavljati zgolj evropske institucije, ampak je pomembna tudi vloga držav članic. Treba bo premisliti tudi slovenski proračun ter začeti več vlagati v varnost in obrambo, je dejala in ocenila, da bi lahko Slovenija že sedaj za varnost in obrambno namenila 1,4 ali 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
Strokovnjak za področje nacionalne varnosti in obramboslovja Iztok Prezelj je menil, da EU in zveza Nato ne bosta poskrbela za prave načine reševanja ogroženosti. Po njegovem je rešitev Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki lahko prek različnih mehanizmov vrne Evropo nazaj na stare poti. Med glavnimi grožnjami je izpostavil porast desnice, ki je sposobna uničiti EU in vse, kar je nastalo po drugi svetovni vojni.
Na zgodovinsko refleksijo je opozoril tudi strokovnjak za področje sociologije globalizacije Rudi Rizman. V zadnjih 26 letih so se po njegovem resno spremenile globalne razmere, svet pa je trenutno v času, ko umira star sistem, novega pa še ni na vidiku. Ocenil je, da je to lahko nevarno in svetoval, da se je treba učiti iz zgodovine.
KOMENTARJI (332)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.