"Prvič v zgodovini ima ministrstvo za infrastrukturo na voljo več kot milijardo evrov sredstev," je uvodoma o proračunu povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in dodal, da se sredstva občutno povečujejo, kar je dodaten zagon za slovensko gradbeništvo. Po predlogu proračuna v 2021 bodo imeli na na voljo 1,066 milijarde evrov, kar je 191 milijonov evrov več od rebalansiranega letošnjega proračuna. "Več denarja pomeni, da bomo gospodarstvo lahko potegnili ven iz te negativne klime, ko beležimo tudi velik upad bruto domačega proizvoda."
Dodal je, da imajo načrt za infrastrukturo že pripravljen. "Veliko denarja gre v obnovo cestišč in železniške infrastrukture," je pojasnil. Pri tem je poudaril, da se kmalu začenja obnova gorenjske železniške proge na odseku od Podnarta do Lesc, prihodnje leto pa bodo začeli tudi z obnovo primorske železniške proge med Divačo in Ljubljano.
"Slovenska železniška infrastruktura je kot zelo star muzej na prostem"
Slovensko železniško infrastrukturo je označil za zelo star muzej na prostem in dodal, da imajo načrte kako razvoj dodatno pohitriti. Te nameravajo predstaviti v naslednjih tednih, skupaj z novimi regionalnimi progami. Tu je imel v mislih dvotirnost proti Kranju, Domžalam, Kamniku, Grosupljem in novi progi proti Vrhniki. "S tem bomo zmanjšali pritisk na Ljubljano in ve prispevali k trajni mobilnosti," je pojasnil.
Zlasti pri večjih projektih imajo težave s civilnimi iniciativami, predvsem na južnem delu tretje razvojne osi na območju Novega mesta. Pri tem je Vatovec izpostavil skoraj 40 milijonov evrov evropskih sredstev, za porabo katerih jim "počasi zmanjkuje časa". "Razpis je tu že odprt, čaka se le še upravne odločitve," je dejal in pojasnil, da je težava, če teh sredstev ne bodo porabili in jih bo potrebno vračati, zlasti če bodo razlog za to "interesi ozke skupine posameznikov".
"V četrtek 15. oktobra bomo v Gabrkah zasadili prvo lopato tretje razvojne osi, kar je velik napredek zlasti za Koroško in Šaleško" je dejal, saj bodo tudi uradno začeli z gradnjo hitre ceste, ki bo poskrbela za dvig gospodarskega razvoja in gospodarske uspešnosti te regije. "S tem bodo dobili tudi boljšo dosegljivost, dostopnost in konkurenčnost," je dodal.
Pojasnil je, da bodo letos začeli pri Gaberkah, naslednje leto pa nameravajo začeti tudi na Koroškem. "Prebivalci Koroške in Šaleške si zaslužijo boljše možnosti za gospodarski preboj te regije," je poudaril. V zadnji fazi je tudi priprave študije variant za hitro cesto proti Dravogradu in mejnemu prehodu Holmec, potekajo tudi dogovori z Avstrijo o navezavi tretje razvojne osi na avstrijsko cestno omrežje.
Napovedal je tudi skorajšnji sprejem resolucije, ki jo bodo v naslednjih dneh poslali na vlado. V resoluciji želijo iz Direktive za infrastrukturo na Dars umestiti povezavo od Gorjancev proti Metliki in Črnomlju, gre za tako imenovani "belokranjski ipsilon". Dars naj bi bil tako tisti, ki bo skrbel za umeščenost hitre ceste v Beli krajini. Kmalu bodo začeli s projektiranjem in gradnjo predora Gorjanci, takoj ko bo predor zaključen pa bodo nadaljevali z gradnjo "belokranjskega ipsilona".
"Investicije v teh časih so pomembne za delovna mesta in razvoj Slovenije," je še dodal in obsodil slovenski mačehovski odnos do tujih investitorjev. Kot primer je navedel obnovo železnic po Sloveniji, ki bi lahko stala več kot milijardo evrov. Takšne vsote denarja za javne investicije ministrstvo nima, prav zato je poudaril, da je pomembno razmišljati tudi o tujih investitorjih. Za to obstaja več možnosti, bodisi infrastrukturni sklad ali izdajanje obveznic državnih subjektov.
"Sistem elektronskih vinjet bo bolj pravičen"
Povedal je še, da kljub različnim pomislekom nekaterih v javnosti s 1. decembrom prihodnje leto prihajajo elektronske vinjete. "Nov sistem bo bolj pravičen od obstoječega, saj bodo veljale od dneva nakupa," je dejal. Če boste letno kupili oktobra, bo vinjeta veljala do oktobra prihodnje leto, ne le do konca januarja kot zdaj.
Vrtovec je dodal, da celoten postopek glede vinjet vodi DARS. "Nova vinjeta je veliko bolj praktična, veliko prihranimo tudi na tisku," je povedal in dodal, da cena za zdaj še ni znana, določila pa jo bo vlada. "Gremo v korak s časom kot digitalna družba," je še povedal in dodal, da bo vinjeto možno kupiti tudi prek spleta.
Člani odbora DZ za infrastrukturo so predlog novele Zakona o cestninjenju podprli brez glasu proti. Delovanje elektronskih vinjet pa naj bi bilo zelo preprosto. Sistem kamer, ki na avtocestah že stojijo, bo prepoznal registrske tablice. Avtomobil, ki bo imel elektronsko vinjeto, bo tako imel prosto pot in vožnjo po avtocesti, kršitelje pa bodo prepoznali in kaznovali.
Elektronske vinjete sicer že uporabljajo vozniki na Madžarskem, Slovaškem, v Bolgariji in Romuniji. Dve vrsti vinjet, tako elektronsko kot nalepko, pa imajo v Avstriji in Moldaviji, medtem ko imajo samo nalepko, tako kot v Sloveniji, še v Švici in na Češkem.
KOMENTARJI (114)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.