Poplave zaradi malomarnosti

Tokrat je v vasi Log breg prestopila reka Češnjica, saj so delavci Cestnega podjetja Kranj v strugi pustili stroje za regulacijo pretoka, ki pa so ob močnem deževju ovirali pretok in povzročili, da je voda poplavila devet hiš. Voda v notranjosti kletnih in pritličnih prostorov je segala kar meter visoko. Z njo so se borili gasilci petih okoliških prostovoljnih društev. Do poznega jutra so jo sicer izčrpali, Ložani pa sedaj odpravljajo posledice poplave. Cestno podjetje Kranj je delno krivdo že priznalo, drugi del naj bi nosila sama občina Železniki, ki bi morala pred sanacijo na tem območju očistitu strugo, pa je ni, kljub temu, da je za to dobila zagotovljena sredstva. V strugi reke je tako poleg strojev ležalo ogromno nanešenega materiala še od jesenskih poplav.

Neobičajno izrazita hladna fronta

Na agenciji za okolje so sicer v analizi neurij zapisali, da je nedeljsko neurje najprej zajelo severni del Ljubljanske regije, nato pa se je začelo pomikati proti severovzhodu in zajelo severovzhodno in zahodno Štajersko, Koroško in Pomurje. Sunki vetra so dosegali hitrost okoli 90 kilometrov na uro. Največjo škodo je t.i. piš ob nevihtah, ki je presegal hitrost 120 kilometrov na uro, povzročil v vasi Gozd pri Črnivcu.

Ponedeljkove nevihte so ponovno zajele območje celotne države, čez dan pa so predvsem v južnem delu države nastajale močne nevihte. Na agenciji za okolje so zaključili, da je šlo za skupek vremenskih neurij, ki so bila uničujoča le na posameznih področjih, vzrok pa je bil prehod hladne fronte, ki je bila za poletni čas neobičajno izrazita. Več o analizi si lahko preberete v pripetem dokumetu.

Posebno ravnanje z azbestnimi kritinami

Ponekod so neurja poškodovala, razlomila in tudi odpihnila azbestne strehe, s čimer so v zrak prešla tudi azbestna vlakna. Vdihavanju nevarnih vlaken se je treba izogibati, zato okoljsko ministrstvo odsvetuje gibanje v bližini, kjer je poškodovan azbestcementni material. Azbestnih vlaken namreč ne vidimo s prostim očesom, jih ne vohamo in ne čutimo ob vdihavanju. Pri delu z odpadki, ki vsebujejo azbest, navadna maska vdihavanja azbestnih vlaken ne bo zaustavila, potrebna je uporaba posebnih filtrov, zato je ob odstranjevanju še toliko bolj pomembna pravilna zaščita ljudi in okolja. Tudi zato je odstranjevanje najbolje prepustiti usposobljenim osebam.

Prvi konkretnejši podatki o škodi

Po prvih podatkih o nastali škodi je znano, da bo ta presegala 50 milijonov evrov. Končna številka bo znana konec prihodnjega tedna, saj je zadnji rok za oceno škode 25. julij. Slovenska vlada je za sanacijo namenila okoli tri milijone evrov, 682.000 evrov bo občinam nakazala takoj, denar pa bo šel za obnovo najbolj uničenih stanovanjskih objektov.

Poleg tega je vlada za posek poškodovanih gozdov namenila 915.000 evrov, za humanitarno pomoč posameznikom in družinam 500.000, za kritje stroškov gasilskih in drugih enot pa 200.000 evrov.

Hkrati bo vlada prizadete v neurju razbremenila tudi z odlogom, odpisom ali obročnem odplačevanjem davkov. Poudarili so, da davčni zavezanci (tudi podjetja in gospodarske družbe) lahko uveljavljajo olajšavo za donacije za določene namene, tudi humanitarne.

Tisti, ki bo sredstva izplačal Rdečemu križu ali Slovenski Karitas torej lahko uveljavlja davčno olajšavo. Gospodarske družbe olajšavo lahko uveljavljajo tudi za določeno novo opremo, s katero bodo nadomestili poškodovano. To pravico imajo tudi osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo.

Pomagala bo tudi Kmetijska zbornica

Kmetom, ki jih je prizadelo neurje, bo pomagala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Predsednik zbornice Ciril Smrkolj je po izredni seji napovedal, da bodo del prispevka namenili v solidarnostni sklad za pomoč kmetom. Po začasnih podatkih zbornice je neurje poškodovalo 26.000 do 28.000 hektarjev kmetijskih površin, med katerimi je veliko trajnih nasadov, popolnoma uničilo 600 hektarjev gozdov in 6.000 hektarjev gozdov močno poškodovalo. Poškodovano je bilo tudi drevje v skupni količini 437.000 kubičnih metrov lesa, sanirati bo treba tudi 420 kilometrov gozdnih cest. Kot je pojasnil Smrkolj, ima zbornica 112.000 članov, letna članarina pa znaša okrog tri milijone evrov. Svetniki so se odrekli tudi sejnini z današnje izredne seje, Smrkolj pa je pozdravil sklepe vlade in izrazil pričakovanje, da bo finančno ministrstvo zelo hitro nakazalo denar občinam, ki jih je neurje močno prizadelo. Svetovalna služba zbornice je kmetom, ki so utrpeli škodo, že svetovala, kako ravnati pri uničenih ali poškodovanih pridelkih, zlasti pri krmnih posevkih in vinogradih. Zbornica je začela tudi s postopkom evidentiranja kmetov, ki jih je neurje prizadelo, zbirajo tudi podatke, koliko kmetov je imelo zavarovane kmetijske površine, predvsem trajne nasade. Ob tem je Smrkolj še enkrat pozval kmete, naj se zavarujejo, saj so v tem primeru deležni tudi pomoči države, strošek zavarovanja pa se prišteva k stroškom pridelave.