Francozom in Italijanom še malo časa, Sloveniji poziv k večji hitrosti

Osnutek proračunskega načrta Slovenije je pretežno skladen z evropskimi proračunskimi pravili, a država mora v sklopu nacionalnega proračunskega procesa ukrepati, da bo zagotovila skladnost s pravili, je ocenila Evropska komisija. Ob tem je opozorila, da je napredek pri izvajanju strukturnih fiskalnih priporočil omejen, in pozvala k pospešitvi.

Slovenija je zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja v postopku od leta 2009. Rok za njegovo odpravo je prihodnje leto. Komisija ji je za prihodnje leto napovedala 2,9-odstotni primanjkljaj, po načrtih vlade pa naj bi bil 2,8-odstoten.

Če komisija oceni, da ukrepanje članice ni ustrezno, lahko v skrajnem primeru predlaga tristopenjske sankcije v višini 0,2 odstotka BDP; najprej obrestovani depozit, nato neobrestovani depozit, ki na koncu postane globa.

Slovenski proračunski načrt sicer predvideva pravočasno odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja v prihodnjem letu, a priporočen strukturni fiskalni napor po pričakovanjih ne bo izpolnjen, ugotavlja komisija in slovenske oblasti poziva k ukrepanju.

Ob tem komisija opozarja, da je napredek Slovenije pri izvajanju strukturnega dela fiskalnih priporočil v sklopu evropskega semestra omejen, in slovenske oblasti poziva k pospešitvi uresničevanja teh priporočil.

Tveganja v sedmih članicah

Evropska komisija je pri ocenjevanju skladnosti proračunov evrskih članic unije s paktom o stabilnosti in rasti, ki opredeljuje evropska proračunska pravila, države razdelila v tri skupine: tiste s tveganji, pretežno skladne in skladne s pravili.

Tveganja komisija ugotavlja v sedmih članicah: Franciji, Italiji, Španiji, Belgiji, Avstriji, na Portugalskem in na Malti. V srednji skupini so poleg Slovenije še Estonija, Latvija in Finska.

Vse te države komisija poziva, naj v sklopu nacionalnih proračunskih procesov ustrezno ukrepajo za zagotovitev skladnosti svojih proračunov z evropskimi pravili. Razmere v Franciji, Italiji in Belgiji bo komisija znova preverila v začetku marca.

"V začetku marca bomo odločili, ali so potrebni nadaljnji koraki v okviru pakta o stabilnosti in rasti. Do takrat bomo imeli jasnejšo sliko, ali vlade uresničujejo reformne zaveze," je poudaril komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici.

Uresničevanje reformnih zavez je po komisarjevih besedah v interesu območja evra. "Vsakdo mora prispevati h krepitvi gospodarskega okrevanja," je izpostavil Moscovici.

Komisija daje tako problematičnim članicam, predvsem Franciji in Italiji, približno tri mesece več časa za uresničitev zavez, kar kaže na rahljanje fiskalne discipline, k čemur že dlje časa odločno pozivajo nekatere prestolnice s Parizom in Rimom na čelu.

Moscovici, komisar iz Francije, sicer ob tem poudarja, da to ne bo izgubljen čas, temveč čas za napredek in za natančna pojasnila o prizadevanjih članic, ter izpostavlja pomen konstruktivnega dialoga s prestolnicami.

Pet držav - Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska in Slovaška - je po oceni komisije pripravilo proračunske načrte, ki so v skladu z evropskimi pravili.

Komisija je ocenila osnutke proračunskih načrtov 16 držav v območju evra, torej vseh članic unije z evrom razen Cipra in Grčije, ki sta pod strogim nadzorom v sklopu izvajanja programa pomoči.

Pod drobnogled bodo vzeli naše gospodarstvo

Evropska komisija pa bo bo znova temeljito pregledala gospodarsko stanje Slovenije, da preveri, ali se presežna makroekonomska neravnovesja zmanjšujejo ali povečujejo. Na podlagi ugotovitev tega pregleda bo nato prihodnje leto odločila, ali bo treba sprožiti postopek, ki lahko v skrajnem primeru privede do finančnih sankcij.

Slovenija je sicer edina članica unije, za katero je komisija doslej dve leti zapored, lani in letos, ocenila, da se sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji.

V temeljiti analizi, ki jo bo predvidoma predstavila marca, bo komisija ocenila, ali se neravnovesja zmanjšujejo, vztrajajo ali povečujejo. Nato bo odločila, ali je treba sprožiti postopek, torej korektivno fazo procesa za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij.

Če komisija sproži ta postopek, najprej zahteva načrt ukrepanja. Če se kršitve nadaljujejo, pa lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka BDP, ki nato v primeru vztrajnih kršitev postane globa.

Poleg Slovenije bo komisija temeljito pregledala še petnajst članic: Hrvaško in Italijo, ki se prav tako soočata s presežnimi neravnovesji, Irsko, Španijo, Francijo, Madžarsko, Belgijo, Bolgarijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko, Švedsko, Veliko Britanijo, Portugalsko in Romunijo.

Na finančnem ministrstvu takšne ocene pričakovali

S finančnega ministrstva so sporočili, da so ocene skladne s pričakovanji vlade, ki "vse svoje napore vlaga v pripravo ukrepov, ki bodo spremljali rebalans državnega proračuna za leto 2015 in bodo sledili ključnemu cilju znižanja javnofinančnega primanjkljaja."