Soočenje pred evropskimi volitvami: Novakova, Hojs, Bogovič

Kako trojica gleda na teme, pomembne za prihodnost ljudi in Evropske unije? Dve vojni na pragu Evrope, vse hujše posledice podnebnih sprememb, pametni zeleni prehod, protesti kmetov, vzpon evroskepticizma, populizma. Zakaj kandidirajo za evropskega poslanca? Si v Bruselj res želijo? Kaj, če ne bodo izvoljeni? Koga vidijo na čelu Evropske komisije?

Ljudmila Novak je bila pred petimi leti nosilka NSi liste in bila izvoljena. Letos je na listi na zadnjem mestu. "Listo smo sestavili hitro in imamo dobre kandidate," je povedala in napovedala, da tokrat ciljajo na dva poslanca v Evropskem parlamentu. 

"Vsi tisti, ki govorijo, da moje ambicije niso resne, delajo protipropagando zgolj zato, da bi jaz in stranka dobili manj glasov," je uvodoma povedal Aleš Hojs. Za kandidaturo pa se je odločil, ker je Evropski parlament po njegovi oceni v zadnjih dveh mandatih sprejel veliko slabih in "škandaloznih odločitev". Zanj je bila ena od večjih napak sprejetje migracijskega pakta. Pakt se je sicer oblikoval več let, kar je po besedah Novakove ustrezalo predvsem populistom. "Zakonodajni pakt bo sedaj omogočil, da bomo zunanje meje varovali in preprečili nezakonite migracije in ponudili pomoč tistim, ki jo potrebujejo," meni Novakova. Pakt je po njeni oceni osnova za nadaljnje ukrepanje. 

Franc Bogovič je pakt kot aktualni poslanec podprl. "Prvič smo v Evropskem parlamentu določili, da ni principa odprtih meja, izpostavili smo boj s tihotapci in pohitritev postopkov vračanja."

Bogovič je pred desetimi leti kandidirati na listi, ki jo je SLS oblikovala skupaj z NSi, pred petimi leti pa na listi skupaj s SDS. V obeh primerih je bili s preferenčnimi glasovi izvoljen v Evropski parlament. Zdaj, ko se SLS na volitve podaja samostojno, pa glede na javnomnenjske raziskave zaenkrat kaže, da bo stranka ostala brez evropskega poslanca. Kaj jih je tokrat odvrnilo od povezovanja s SDS in NSi? "Pogovori so potekali tudi sedaj, na koncu je prevladalo to, da želimo podrobno predstaviti program in se na prihodnjih volitvah vrniti v domači parlament." Zanima jih predvsem področje kmetijstva, je o ambicijah stranke SLS povedal Bogovič. 

Hojs je ob tem izpostavil, da je Bogovič na zadnjih parlamentarnih volitvah s svojo kandidaturo v Fužinah v Ljubljani namesto v svojem kraju, preprečil, da bi se SLS uvrstil v parlament. Bogovič mu je odgovoril, da ga je na tistih volitvah s preferenčnimi glasovi prehitel. 

Vojne na pragu Evrope

Volitve potekajo v zelo nepredvidljivih geopolitičnih razmerah. Na pragu Evrope divjata dve krvavi vojni; pa tudi glede tega Evropska unija nima enotnega stališča, enotne politike. Če je pri podpori Ukrajini še nekako uspela stopiti skupaj, obsodila rusko agresijo, na mizi je zdaj tudi že 14. sveženj sankcij proti Moskvi, je drugače pri vojni v Gazi, kjer je umrlo več kot 35 tisoč ljudi, med njimi več kot 14 tisoč otrok.

"Jasno smo povedali, da je vsaka agresija na nedolžne ljudi nesprejemljiva, so pa navade teroristov drugačne, oni v prve vrste postavljajo ženske in otroke. Hamasu to ni tuje," je povedal Hojs. Novakova je izpostavila, da je Hamas prvi napadel Izrael. "Vemo pa, da so evropske države razdeljene, zato tudi Evropska unija pri ukrepanju nima take moči." Obžaluje, da je Slovenija zamudila priložnost, da bi postala mediator med sprtima stranema. 

Bogovič je o vojni v Gazi dejal, da je najprej potrebno obsoditi napad Hamasa na Izrael in to, kar Izrael sedaj počne. "Za nas je sprejemljivo, da bi v sklopu premirja na koncu priznali obe strani, tudi oni dve med sabo." 

Na vprašanje, ali bi Slovenija sprejela palestinske begunce, tako kot ukrajinske, je Hojs odgovoril, da je v okolici Gaze več držav, ki podpirajo Palestince. "Ne razumem, zakaj bi jih premeščali tisoče in tisoče kilometrov, če zraven njih živijo Palestinci v Jordaniji, Turčiji," je povedal Hojs in nato dodal, da si vsak, ki je potreben pomoči, zasluži sprejem. 

Zeleni prehod 

Novakova kot eno od tem ključnih za prihodnost Evropske unije in Slovenije izpostavlja podnebne spremembe ter pametni zeleni prehod. Bila je tudi članica odbora za okolje, zdravje in varnost hrane. Ampak pet podnebnih in okoljskih organizacij ji je v analizi njenih glasovanj na področju zelenih tem pripisalo vlogo fosila. Od 100 točk jih je prejela le 24. Gre torej zdaj za prazne predvolilne obljube? "Ne. Tako EPP kot NSi se zavzemamo za razumem zeleni prehod. Podpiramo tisto, kar je izvedljivo, da ne povzročimo dodatne škode. Treba je prisluhniti kmetom, kaj je zanje uresničljivo, tudi sami pa bodo morali uporabljati bolj trajnostna gnojila."

Bogovič trdi, da komisija pri zelenem dogovoru ni šla po pravi poti in poudarja prehransko varnost. Ampak kot razkriva analiza okoljevarstvenega portala DeSmog, se je kot član evropskega odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (med januarjem 2020 in julijem 2023) kar 48-krat sestal s predstavniki kmetijske industrije, lobijev, kar je 8-krat več kot s predstavniki, ki zastopajo javnost. Kaj so imeli od tega majhni slovenski kmetje in potrošniki? "Sestal sem se z vsemi, ki so želeli sestanke z mano. To, kar je predlagala komisija in evropska levica, je pomenilo prekinitev kmetovanja na skoraj polovici površin." Protesti kmetov po Evropi pa so po njegovem mnenju dokaz, da politika ni šla v pravo smer.

"Tisti, ki zagovarjajo popolno ukinitev pesticidov in gnojil, naj gredo pogledat na Šrilanko. Po dveh letih je bila lakota, predsednik je moral zbežati iz države. V SLS, kot zagovorniki kmetijstva, tega nismo dopustili," je o kmetijski politiki dodal Bogovič. 

Hojs je povedal, da podnebne spremembe so težava, a hkrati dodal, da je trenutna komisija sprejela odločitev, "da se leta 2035 v Evropi ne bodo smeli več prodajati motorji z notranjim izgorevanjem".  Po njegovem mnenju so bile te odločitve napačne, sam pa da se zavzema za zelen prehod, a v drugačnem tempu.  

Preverjanje izjav

Predvolilno kampanjo, soočenja kandidatov za evropske poslance pozorno spremlja in preverja tudi novinarska ekipa rubrike Dejstva s strokovnjakoma za evropske in mednarodne odnose doc. dr. Juretom Požganom s FDV in magistrico razvojnih študij Laro Bandi. Kdo od kandidatov v nocojšnjem soočenju je bil najbolj točen, čigave izjave niso bile preverjene? To je namreč pomembno, ko se boste 9. junija odločali, koga izbrati za evropskega poslanca.