"Direktorji Policije pod to vlado, so izvrševalci aktualne politike," je ocenil predsednik komisije Rudi Medved, ki meni, da se to dogaja tudi na ceno strokovnosti. Na to kažejo dosedanji izsledki komisije, pravi. "Direktorji so v ključnih trenutkih potegnili s politiko, na račun stroke." Kadrovanje pa je označil za "brutalno".
Po njegovih besedah so Anton Travner, Andrej Jurič in Anton Olaj kot generalni direktorji policije "v ključnih trenutkih potegnili s politiko, vselej na račun stroke". "Zato v slovenski policiji nemoteno deluje dobesedno brutalno kadrovanje, prestavljanje ljudi z enega konca na drugega, kot figure po šahovnici," je prepričan Medved.
Še varnostna preverjanja se ne izvajajo, meni. "Pričevanja kažejo, da gre za ustaljen vzorec," je dejal. "Takoj po nastopu te vlade je prišla zahteva, da se zaposli kriminalista, ki je pred izgubil delo zaradi neprimernega vedenja na delovnem mestu," trdi Medved. Zaposlitvi omenjenega kriminalista naj bi nasprotovala "veriga ljudi", tako služba generalnega direktorja policije kot tudi sektor za notranjo varnost in integriteto. Takratni v. d. generalnega direktorja Jurič pa je po Medvedovih besedah soglašal s stroko, a ga je nato nasledil nov generalni direktor policije.
Takšnih, ki so vsemu skupaj nasprotovali, je bilo še več. "Ampak na koncu je Olaj klecnil pod pritiski in so poteptali vsa merila, ki veljajo za zaposlovanje v slovenski policiji. Kdo lahko direktorja v to prisili? Politika! In teh primerov je veliko." Zaradi omenjenega primera pa naj bi z delovnega mesta odšel tudi takratni vodja sektorja za notranjo varnost in integriteto.
"Stroka nima nobene besede več," je prepričan Medved. Kot je še opozoril, mnenja stroke vlada ni upoštevala tudi pri pripravi novele zakona o organiziranosti in delu v policiji. "Stroka je bila proti, notranji minister Aleš Hojs pa je vztrajal." Medved meni, da bi moral to ustaviti direktor Policije – pa tega ni storil. "Vse skupaj gre na škodo okoli 8000 zaposlenih v policiji, ki jih stanje skrbi in ki nočejo pečata, da je slovenska policija policija stranke SDS," meni Medved.
Do zdaj opravljena zaslišanja prič pa po njegovem mnenju dokazujejo, da tudi "na nižjih ravneh v policiji ljudje nimajo svojega mnenja, pač pa ga previdno prikrojijo tistemu, kar jim reče vladajoča politika". To potrjuje tudi zaslišanje vodje operativnega štaba, ki je vodil posredovanje policije na demonstracijah 5. oktobra, je poudaril. Ta namreč po eni strani priteguje politiki, ki je bila nad "prekomerno uporabo prisilnih sredstev navdušena", po drugi strani pa je na izrecno vprašanje o izsledkih notranjega nadzora izrazil dvom, ali je bilo res storjeno vse v skladu s policijsko stroko, je poudaril Medved.
"V tovrstnih pričevanjih je čutiti nekaj samoizpraševanja, po drugi strani pa je občutek, da so ljudje prestrašeni in si seveda ne upajo povedati svojega mnenja," ocenjuje Medved. Kot je še prepričan, se posamezniki, zaposleni v samem sistemu, bojijo za svoja delovna mesta in zato krivdo prevalijo na nekoga drugega, ali pa se izgovarjajo, da je treba počakati na dodatne izsledke notranje preiskave. Sam sicer ocenjuje, da je bila komisija, ki jo je ustanovila policija sama, jasna, ko je ugotovila, da je na protestih 5. oktobra "šlo za neobičajno nenavadno prekomerno uporabo prisilnih sredstev".
Kot je napovedal Medved, bodo tako v vmesno poročilo, ki ga pripravlja preiskovalna komisija, zapisali ugotovitve zaslišanj, ki nakazujejo, da so se potrdile domneve o političnih pritiskih, političnem kadrovanju in poseganju v kriminalistične preiskave, kot so jih tudi zapisali v akte o ustanoviti parlamentarne komisije. Bo pa komisija eno od prič denarno kaznovala, saj ni želela odgovarjati. "Naj bo to poduk vsem, ki prihajajo na zaslišanja na parlamentarne komisije."
Prejšnji teden je Medved po zaslišanju šefa policije Antona Olaja in nekdanje direktorice Tatjane Bobnar ocenil, da zaslišanja prič potrjujejo, da za kadrovanjem v Policiji stoji politika. Vpliv na delovanje in razmišljanje vodstva Policije bi po njegovi oceni težko bil bolj evidenten.
Po Medvedovih besedah so takrat zaslišanja prič pred preiskovalno komisijo jasno pokazala, da "vodstvo slovenske policije poskuša na vsak način ustvariti vtis, kako so razmere znotraj celotnega sistema policije domala idealne". Olaj se je ob tem na zaslišanju skliceval na rezultate notranjega merjenja klime v slovenski policiji, je v izjavi za medije po seji parlamentarne komisije pojasnil Medved.
A kot je poudaril, sta predstavnika obeh policijskih sindikatov, ki skupaj združujeta skoraj 8000 zaposlenih v slovenski policiji, podala drugačno mnenje. Ko pa sta povedala, da je stanje v policiji apatično, da so razmere v sistemu najslabše od osamosvojitve Slovenije, pa jima je po Medvedovih besedah generalni direktor policije izrekel opomin oziroma opozorilo pred prekinitvijo delovnega razmerja.
Olaj je pred komisijo sicer zatrdil, da v času svojega mandata ni nikogar v policiji razrešil s položaja, kar po Medvedovi oceni drži zgolj zato, ker ljudje prostovoljno odhajajo sami. Prepričan je, da to potrjujeta tudi odhoda nekdanjega generalnega direktorja Policijske uprave Ljubljana Boštjana Glaviča in nekdanjega vodje operativnega štaba Nermina Isića.
Zaslišanje je po njegovih besedah pokazalo tudi, da Olaj ne ve, kaj trenutno v policiji počnejo nekdanji šefi posameznih enot, "ki jih je politika strpala v famozni delovni skupini za migracije in za zaostanke". Generalni direktor policije je članom komisije namreč dejal, da so omenjeni posamezniki navdušeni, ker v teh delovnih mestih vidijo nove izzive, nove možnosti za karierno rast in priložnost, da vzgajajo mlade policijske kadre. Resnica je, kot je pojasnil Medved, drugačna, kar je na današnjem zaslišanju potrdila tudi Bobnarjeva. Nihče, razen deloma nekdanjega šefa Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča namreč ne predava na policijski akademiji. "So pa v Tacnu, kjer so te posebne sobe za razmislek tistih bivših šefov policije, ki niso povšeči vladajoči politiki," ugotavlja Medved.
KOMENTARJI (313)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.