'Nova zakonodaja ne bo toliko ščitila dolžnikov'

Minister za pravosodje Aleš Zalar je dejal, da so v spremembo insolventnostne zakonodaje vključili tudi rešitev, po katerem bi lahko upniki in drugi investitorji dokapitalizirali podjetje, če tega niso pravočasno storili lastniki. "S tem bi močno spremenili dosedanji koncept, po katerem so bili predvsem lastniki tisti, ki so odločali o vsem, kar se bo dogajalo v stečajnem postopku. Tako bi podjetjem, ki pridejo v težave, omogočili nov začetek.“ Hkrati pa bo novela insolvenčnega zakona omogočila nov zagon tudi poštenemu podjetniku – posamezniku, ki se bo znašel v osebnem stečaju, če bosta s tem soglašala upravitelj in sodišče, je še dejal Zalar.

Dolžniki ne bodo več toliko zaščiteni

Novelo o izvršbi in zavarovanju še pripravlja posebna skupina na ministrstvu, potrebna pa je zato, ker zdajšnji postopek nekoliko preveč ščiti dolžnika. Slednji ima trenutno na voljo vsaj 15 instrumentov, s katerimi lahko zavlačuje postopek, zato so spremembe potrebne predvsem na tem področju, je dejal Zalar v pogovoru za STA.

Kot pravi, ni prepričljivih razlogov za to, da v primeru, ko je obveznost zavarovana z menico, ugovor zadrži izvršbo. Prav tako razmišljajo, da bi, ko gre za izvršbe na denarne obveznosti, uvedli sistem, po katerem je upnik lahko poplačan takoj, kljub vloženemu dolžnikovemu ugovoru.

Kar se tiče izvršb, so na ministrstvu v zadnjem času zaznali še eno težavo – da imajo izvršitelji po podatkih Vrhovnega sodišča kar 145.000 nerešenih zadev, "pri čemer pa ni jasno, zakaj je tako“. Zalar je zato, kot pravi, že naročil pregled dela izvršiteljev, med katerim bodo poskušali ugotoviti, v čem je težava.

Zaradi krize je več gospodarskih sporov

Glede vpliva krize na sodne postopke pa je Zalar dejal, da se ta pozna, saj se je izrazito povečalo število gospodarskih sporov. "Nekatera okrožna sodišča so z njimi dobesedno zasuta. Na ljubljanskem okrožnem sodišču ima denimo posamezen sodnik v povprečju v tem trenutku v reševanju 400 gospodarskih sporov, kar je izredno veliko število zadev,“ je dejal.

Poleg tega se je po podatkih ministrstva "zelo povečalo“ tudi število izvršb. Enkrat več zadev je bilo samo v postopkih izvršbe na podlagi verodostojne listine, kamor sodijo tudi neplačani računi. Namesto pričakovanih 120.000 zadev so na Centralnem oddelku za izvršbo na podlagi verodostojne listine rešili več kot 200.000 zadev. "Zanimivo je, da je naše sodstvo omenjenim trendom kos. Vsaj statistika kaže tako. Samo lani je na primer sodstvo prejelo v reševanje toliko zadev kot še nikoli v zadnjih 20 letih, kljub temu pa so sodišča sodne zaostanke zmanjšala za 14 odstotkov, to je za okoli 50.000 zadev,“ meni minister.

Projekt Lukenda je še v teku

Minister je še dejal, da je projekt Lukenda (zmanjšanje sodnih zaostankov) še v teku in da bo vladi predlagal, naj ga še podaljša. Glede sredstev iz državnega proračuna pa pravi, da so jih letos dobili več. Lani so dobili 58,6 milijona evrov, letos pa 74,2 milijona evrov. To je tudi zaradi investicije v izgradnjo novih zaporov na Dobu in zaradi nekaterih večjih projektov, kot sta projekt družinskih sodišč in alternativnega reševanje sporov.