Poslanke in poslanci so po skrajšanem postopku z 51 glasovi za in 28 glasovi proti (82 navzočih) sprejeli novelo zakona o vladi.
Tako bo Janez Janša kot mandatar za sestavo nove vlade državnemu zboru lahko predlagal ministrsko ekipo, v kateri bo 15 resornih ministrov, kar je eden več kot doslej in največ dva ministra brez resorja.
Predlagane spremembe zakona o vladi so podprli v SDS, SLS, NSi in DeSUS in SNS. Zakonskim spremembam pa so nasprotovali v LDS in ZLSD.
Predloga so minuli petek za obravnavo po skrajšanem postopku vložili poslanci SDS, NSi in SLS. Predlagali so, da se ustanovi novo ministrstvo za javno upravo, sedanje šolsko ministrstvo pa se razdeli na ministrstvo za šolstvo in šport ter na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ministrski svetniki se ukinejo, število državnih sekretarjev pa se zmanjša.
Kot je v razpravi dejal Janez Drobnič (NSi), predlog sprememb ni usmerjen v to, da bi naloge vlade ukinjali, temveč gre za reorganizacijo. Poslanska skupina ZLSD je z amandmajem predlagala, da bi bil celotni šolski sistem, tudi visoko šolstvo, vključen v en ministrski resor, vendar amandma ni bil sprejet.
Tudi za poslansko skupino LDS je po besedah Slavka Gabra delitev šolskega resorja sporna, saj zanjo ni potrebe. To bo po njegovih besedah pomenilo tudi nove zaposlitve. Če pa se delitve že izvede, naj ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prevzame še področje informacijske družbe. Milan Zver (SDS) je opozoril, da s predlagano ureditvijo ne bodo izpadle nobene naloge. Po njegovem je nesmiselno govoriti o umetnemu preseku vzgojno-izobraževalnega procesa, saj funkcionalna porazdelitev nalog na to ne vpliva.
Odbor je med drugim sprejel tudi dopolnilo, s katerim se natančneje določa področje novega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Tako po sprejetem dopolnilu to ministrstvo opravlja naloge na področjih visokega šolstva, znanosti, raziskovanja, tehnologije, meroslovja in pospeševanja informacijske družbe na področjih, ki ne sodijo v delovna področja drugih ministrstev, in usklajuje dela na področju informacijske družbe.
Ukinitev informacijskega ministrstva
Spremembe zakonov o vladi in državni upravi predvidevajo ukinitev ministrstva za informacijsko družbo, katerega naloge bi prenesli na gospodarsko ministrstvo, ter oblikovanje dveh povsem novih resorjev, in sicer ministrstva za javno upravo in ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Resor za javno upravo bi pod eno streho združil del sedanjih nalog notranjega ministrstva, kadrovske službe vlade, servisa skupnih služb, generalnega sekretariata vlade in centra vlade za informatiko. Ministrstvo za notranje zadeve bi po novem delovalo kot "policijsko" ministrstvo, ki bi bilo poslej pristojno zgolj za področje policije, javne varnosti, migracij in zadev, ki se nanašajo na državljanska stanja.
Dva šolska resorja
V vladi bi bila po novem dva šolska resorja. Ministrstvo za šolstvo in šport bi skrbelo za področja vzgoje, osnovnega, srednjega in višjega šolstva ter športa, novo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa bi skrbelo za področje univerz in fakultet ter znanstveno-raziskovalne dejavnosti.
Državni in 'kabinetni' sekretarji
V novi vladi bo lahko le po en državni sekretar na ministrstvo (glede na novo strukturo torej največ 15). S predlaganimi zakonskimi spremembami pa želijo doseči, da bi po enega državnega sekretarja lahko imela tudi ministra brez resorja, predsedniku vlade pa bi lahko pri njegovem delu pomagalo neomejeno število "kabinetnih" državnih sekretarjev, ki bi jih na njegov predlog imenovala vlada. Ta sprememba je sicer posredno povezana s predvideno ukinitvijo v prejšnjem mandatu vpeljanih ministrskih svetnikov, ki so bili v pomoč predsedniku vlade in jih je vlada imenovala na predlog premiera.
Ugodnosti za 'zamrznjene' poslance
Dopolnitev zakona o poslancih predvideva mirovanje poslanske funkcije tudi v primeru, da je poslanec imenovan za državnega sekretarja, kot to sicer sedaj velja le v primerih imenovanja poslanca za predsednika vlade ali ministra. V praksi bi to pomenilo, da bi ga v času njegovega službovanja v vladi v državnem zboru zamenjal nadomestni poslanec, po morebitni razrešitvi ali ugasnitvi sekretarske funkcije pa bi se lahko takšen poslanec brez zapletov vrnil nazaj v poslanske klopi ter bi bil upravičen do vseh ugodnosti. Med drugim bi bil takšen poslanec, četudi bi poslansko funkcijo hipotetično opravljal le kakšen mesec, upravičen do enoletnega prejemanja poslanske plače po prenehanju funkcije tako kot ostali kolegi, ki so v poslanskih klopeh preživeli celoten mandat.
Kritike LDS in ZLSD
Po napovedanih sprememb zakonov so kritični v LDS in ZLSD. LDS se ne strinja z ukinitvijo ministrstva za informacijsko družbo, po prepričanju poslanske skupine ZLSD pa bo dopolnitev zakona o poslancih pomenila bistven poseg v ustavni sistem. Zato združena lista predlaga omejitve. Po njenem mnenju bi morali najvišje število nadomestnih poslancev omejiti največ na število ministrov, ki jih ima vlada. S predlagano rešitvijo bi sicer sledili želji, da se nadomestni mandat poslanca lahko uveljavi tudi pri imenovanju državnih sekretarjev, vendar bi skrajno število takih primerov omejili na število ministrov.
K predlaganim spremembam zakona o državni upravi pa združena lista predlaga, da vladni urad za varstvo intelektualne lastnine še naprej ostane sestavni del ministrstva za gospodarstvo. Umestitev v ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo namreč predlagatelji vsebinsko niso utemeljili, saj je intelektualna lastnina tudi v Evropski uniji v okviru pristojnosti komisarja za notranji trg, ki komunicira v prvi vrsti z gospodarskimi ministrstvi, še meni ZLSD.
