Hrvaška vlada se je za takšen korak odločila zato, da bi zmanjšala t.i. črni čarter na Jadranu. Slovenski državljani, ki s slovensko jahto vplovejo na hrvaško morje, lahko neomejeno plovejo iz Slovenije na Hrvaško in se spet izkrcajo v Sloveniji, je pojasnil Mario Babić, pomočnik ministra za pomorstvo.
Za tiste lastnike, ki bodo svoja plovila na Hrvaško pripeljali po kopnem in jih imeli v marinah, so pravila drugačna. "Ti bodo v letu dni oziroma dokler jim velja vinjeta lahko na plovilu imeli toliko število ljudi, kolikor je 2,3 odstotka kapacitete plovila," je povedal Babić. To pomeni, da bo na ladji, ki je registrirana za devet potnikov, lahko v celi sezoni prebivalo največ 21 potnikov.
Po prvotni uredbi, ki je izzvala veliko ogorčenje med navtiki, bi lastnik plovila moral že na začetku sezone prijaviti seznam potnikov in to z imenom in priimkom. Kasneje je hrvaška vlada to uredbo spremenila. Ta seznam potnikov se izpolnjuje postopno, pojasnjuje Babić.
Cena vinjete je ostala ista kot lani in sicer od 200 kun za manjša pa do nekaj tisoč kun za večja plovila. Takšna uredba bo verjetno povzročila največ težav v primeru, ko je na eno plovilo vpisanih več lastnikov, saj je omejitev števila potnikov v sezoni enaka, kot da je lastnik le en sam.
Hrvaška vlada upa, da bo z novimi pravili preprečila dosedanjo prakso, ko se je na jahti, privezani v marini, vsak teden uradno menjala domača posadka, dejansko pa so se menjali gosti, s tem da plovilo ni bilo namenjeno za najem.
Navtične novosti Slovence motijo
Nova hrvaška zakonodaja je prizadela predvsem avstrijske, nemške in slovenske morjeplovce. Naši severni sosedje so proti hrvaškemu ukrepu organizirano protestirali preko svojih jahtnih združenj, pri nas pa so se prizadeti lastniki plovil povezali v civilno iniciativo. Za pomoč bodo zaprosili slovensko zunanje ministrstvo, slovenske evroposlance ter veleposlanika Evropske unije v Zagrebu.
Pobudniki akcije zbiranja podpisov, ki jih bodo priložili k pismom, somišljenike zbirajo po elektronski pošti. Prepričani pa so, da jim z omejitvami gostovanja ljudi na njihovih plovilih Hrvaška krši človekove pravice. Neupravičeno naj bi namreč omejevali njihovo zasebno lastnino. Hrvaška naj bi jih na podlagi državljanstva tudi diskriminirala.
Pobudnik peticije Marko Vuk je razložil takole: "To je približno tako, kot da bi vam nekdo prepovedal, da v svoje stanovanje sprejmete več kot 20 ljudi na leto na obisk, zaradi tega, ker obstaja možnost, da boste na črno oddajali sobe. Ali pa, da morate oddati seznam potnikov, ki jih boste vozili v avtomobilu, zato ker obstaja možnost, da boste vozili 'črni' taksi. Skratka, stvari so absurdne, da ne rečem dobesedno neumne."
Akcijo so začeli v petek, 6. maja, do sedaj pa so prejeli podpise več desetih somišljenikov. A anketa med lastniki kaže, da tovrstno preganjanje črnega oddajanja bark na Hrvaškem moti bistveno več ljudi. Akcija zbiranja podpisov in pisma slovenskim evroposlancem, slovenskemu zunanjemu ministrstvu in veleposlaniku Evropske unije v Zagrebu je že njihova druga poteza. Pred tem so se že obrnili na hrvaško Ustavno sodišče.
Hrvaškim sosedom in prijateljem je potrebno povedati, da je to v nasprotju z načeli evropske unije in deklaracije o človekovih pravicah, je še povedal Vuk. Če slovenska politika zanje ne bo imela posluha, se bodo povezali s somišljeniki iz ostalih evropskih držav.
