Nova PCT-zmeda: prisilno privedeni priči onemogočili vstop na sodišče

Že ko je vlada sprejela odlok o obveznem izpolnjevanju pogoja PCT in med izjeme ni uvrstila sodišč, je bilo jasno, da bo to povzročilo veliko zmede. Pojavila so se vprašanja, kako bodo potemtakem potekale obravnave – tisti, ki se jih ne bodo želeli udeležiti, bodo lahko neizpolnjevanje pogoja PCT uporabili kot izgovor. 

Pred tednom dni je Sodni svet sprejel stališče, da pogoj PCT ne more omejevati dostopa do sodišč. "Z odlokom vlade o obveznem izpolnjevanju pogoja PCT glede na sprejeto stališče Sodnega sveta ni mogoče omejevati dostopa do sodišč in njihovega dela. Tudi omejevanje in določanje načina izvrševanja ustavnih pravic do sodnega varstva, do pravnega sredstva in javnosti sojenja je pridržano le zakonu. Zato je vsakršno poseganje v ustavno in zakonsko ureditev položaja sodstva, sodnih postopkov in poslovanja sodišč s podzakonskimi predpisi, ki jih izdaja izvršilna veja oblasti, nedopustno," so zapisali.

Prisilna privedba priče, ki je nato niso spustili na sodišče

A sprememb ni bilo, izpolnjevanje pogoja PCT se na sodiščih še vedno zahteva. Posledično po naših informacijah že odpadajo obravnave, saj pristojni prejemajo opravičila strank, češ da se jih zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT ne morejo (ali pa ne želijo) udeležiti. Zaradi nejasnih navodil pa se dogajajo celo bizarne situacije, kakršna se je danes zgodila na okrajnem sodišču v Ljubljani. Za pričo, ki že dvakrat ni prišla na obravnavo v neki prekrškovni zadevi, je bila odrejena prisilna privedba. A varnostniki na sodišču niso spustili noter ne priče ne policistov, ker niso izpolnjevali pogoja PCT. Da bi rešil zaplet, je šel sodnik ven, podpisal dokumente in priči naročil, da mora naslednjič priti s potrebnimi dokazili. 

Na drugi strani pa PCT-pogoj za stranke in druge udeležence upravnih postopkov po navodilu ministra za javno upravo Boštjana Koritnika ni več potreben. "Če osebo pozovejo kot pričo, potem ji ni treba izpolnjevati pogojev, saj je treba zasledovati javni interes. Za prijavo začasnega prebivališča pa je pogoj treba izpolnjevati, saj to ni tako nujna zadeva, da bi zahtevala izjemo," je pojasnil sinoči v oddaji 24UR ZVEČER in dodal, da "izmikanje s pogojem PCT ne sme postati običaj".

Koritnik je danes še dodatno pojasnil, da so pravila jasna. PCT je potreben, "razen takrat, ko gre za izvrševanje oziroma sodelovanje v postopkih, kjer oblast pozove uporabnika kot pričo". 

Vprašanja o tem, kakšna so navodila glede izpolnjevanja pogoja PCT in zakaj ne upoštevajo sklepa Sodnega sveta, smo poslali sodiščem in ministrstvu za pravosodje.  

Vrhovno sodišče: Gre za posamezne primere

Z Vrhovnega sodišča RS so nam poslali odgovor, da gre pri takih dogodkih po njihovem vedenju za posamezne primere, so pa na Ministrstvo za pravosodje dali pobudo, da se določi ustrezna pravna podlaga za izvajanje ukrepov, ki so po mnenju zdravstvene stroke nujni za obvladovanje širjenja okužb z novim koronavirusom. 

Dodali so še, da gre "pri stališču Sodnega sveta za stališče, ki ne more predstavljati podlage za ravnanje sodišč".

Kaj konkretno je sklenil Sodni svet?

Sodni svet je na 3. seji 16. septembra opravil razpravo o veljavnosti Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 v zvezi z izvajanjem sodne oblasti in obveznostjo izpolnjevanja PCT pogoja za stranke oziroma druge udeležence v postopkih in obiskovalce sodišč  ter v tej zvezi sprejel stališče:

"V skladu z določbo prvega odstavka 2. člena Zakona o Sodnem svetu, po kateri mora Sodni svet varovati samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti, Sodni svet opozarja, da lahko ureditev sodišč po 126. členu Ustave določa le zakon. Tudi omejevanje in določanje načina izvrševanja pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave, pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave in javnosti sojenja po 24. členu Ustave je pridržano le zakonu. Zato je nedopustno vsakršno poseganje v ustavno in zakonsko ureditev položaja sodstva, sodnih postopkov in poslovanja sodišč s podzakonskimi predpisi, ki jih izdaja izvršilna veja oblasti."

Pojasnili so, da v skladu z načelom delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave) na podlagi določb 6. in 83.a člena Zakona o sodiščih poslovanje sodišč urejata zakon in sodni red, ob razglašenih izrednih dogodkih pa še predsednik Vrhovnega sodišča z odredbo. Ob upoštevanju načela neodvisnega, nepristranskega in učinkovitega sodnega varstva mora biti zagotovljeno, da navedene pravice niso niti začasno dejansko izvotljene ali nesorazmerno težko uresničljive ali celo onemogočene. "Glede na aktualne epidemiološke razmere v državi v zvezi s širjenjem okužb z virusom SARS-CoV-2 pa Sodni svet sicer opozarja na pravico do zdravja tako sodnikov in vseh zaposlenih na sodišču kot tudi strank in drugih udeležencev sodnih postopkov kot na zelo pomembno kategorijo ter v zvezi s tem podpira dosledno upoštevanje vseh higienskih navodil in priporočil pristojnih institucij, vendar z njimi ni mogoče omejiti dostopa do sodišč ali omejevati dela in odločanja sodišč."

Sodni svet je na podlagi številnih pobud in prošenj sodnikov za obravnavo te tematike na seji ugotovil tudi, da je spoštovanje določb predmetnega odloka za stranke oziroma druge udeležence v postopkih in obiskovalce sodišč povzročilo okoliščine, ki bistveno otežujejo oziroma preprečujejo običajen potek sodnih postopkov, kar vse predstavlja nujne razloge za sprejem omenjenega stališča.