Nova nihalka na Veliki planini

Potem ko je nihalka kamniškega smučarskega centra Velika planina od okvare ob koncu letošnjega marca stala, bo po obsežni posodobitvi od sobote dalje na vrh planine znova vozila smučarje, pohodnike in ljubitelje narave. Zagon nihalke sovpada tudi z začetkom zimske sezone, ki pa na Veliki Planini, kjer je trenutno okrog deset centimetrov snega, še ne pomeni začetka smučarske sezone, saj morajo na smučišču, kjer nimajo urejenega umetnega zasneževanja, počakati na več naravnega snega.

Po več mesecih obnovitvenih in posodobitvenih del na nihalki, ki so bila povezana z menjavo elektronskega sistema na napravi, ki zagotavlja večjo varnost potnikov ter večjo funkcionalnost, so ta mesec opravili tudi že strokovno tehnični pregled nihalke. Pridobili so tudi obratovalno dovoljenje, tako da bodo nihalko na današnji uradni otvoritvi nove zimske sezone lahko ponovno zagnali.

Poleg posodobitev na nihalki so v septembru opravili tudi menjavo pogonskega zobnika na dvosedežnici Šimnovec, ki je bila v tem letu zaradi obrabe omenjenega zobnika prav tako izven obratovanja. Za vse te investicije je kamniška občina, ki je po nedokončanih dogovorih z morebitnim strateškim partnerjem zaenkrat še večinska lastnica podjetja Velika Planina, namenila okrog 100 milijonov tolarjev.

S posodobljeno nihalko gre Velika planina optimistično v zimsko sezono. Kot je povedal novi direktor družbe Velika planina Marijan Skornišek, upa, da bodo vse žičniške naprave čim prej lahko spravili v obratovanje in da se bodo ljudje na nekdaj izredno priljubljeno smučišče znova vrnili. Smučarje bodo letos vabili z dokaj nizkimi cenami smučarskih vozovnic, saj bo dnevna vozovnica stala 10 oziroma 15 evrov.

Velika planina je sicer srednje veliko smučišče, ki se razprostira na višini od 1412 do 1666 metrov nadmorske višine. Ker je smučanje mogoče le v ugodnih vremenskih razmerah, je na Veliki planini to zgolj dopolnilna dejavnost. Večino od povprečno letno z žičnicami prepeljanih med 30.000 in 40.000 potniki prepeljejo poleti, ko se obiskovalci odločajo za družinske izlete in sprehode. Vendar to ni dovolj, da bi se žičnice lahko same financirale, saj bi prag rentabilnosti dosegle pri 70.000 prepeljanih potnikov letno.