Nova informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik prevzela posle

Informacijsko pooblaščenko je imenoval državni zbor na predlog predsednice republike Nataše Pirc Musar. Kot je poudarila v sporočilu za javnost, je Jelena Virant Burnik zaradi strokovnosti, izkušenj in vizije primerna za vodenje državnega organa, katerega poslanstvo je zaščititi ljudi in njihove pravice. Zaveda se tudi številnih izzivov pri varovanju osebnih podatkov v obdobju digitalizacije in umetne inteligence.

Informacijskega pooblaščenca, ki se mu je pridružila leta 2008, je kot državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov zastopala v številnih telesih, delovnih skupinah in projektih, med drugim v delovni skupini iz člena 29, pri Svetu Evrope, delovni skupini za digitalno izobraževanje pri Svetovni skupščini za zasebnost ter Svetu za varno rabo interneta.

Leta 2007 je diplomirala na ljubljanski fakulteti za družbene vede, leta 2008 pa je zaključila magisterij iz regulacije komunikacij na London School of Economics and Political Science v Veliki Britaniji. Doktorski naziv je leta 2019 pridobila na fakulteti za družbene vede z disertacijo na temo regulacije vedenjskega oglaševanja z vidika pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

'Največkrat so se na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnili posamezniki'

Ob predaji poslov je dosedanja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ocenila, da je za Informacijskim pooblaščencem uspešnih deset let. Na področju dostopa do informacij javnega značaja je izpostavila predvsem konstantno naraščanje zadev. V letu 2023 je urad informacijskega pooblaščenca obravnaval 1021 zadev, kar je največ od njegove ustanovitve.

"Največkrat so se na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnili posamezniki, kar kaže na visoko stopnjo zaupanja v strokovnost in neodvisnost njegovega dela. Kljub porastu števila pritožb je IP uspelo skozi leta čas reševanja pritožbenih zadev skrajšati in je trenutno pod 30 dni, kar je polovico manj kot določa zakon," so sporočili iz njenega urada.

Mojca Prelesnik je poudarila, da ima Slovenija na tem področju enega najboljših zakonov na svetu, za njegovo kar najboljšo implementacijo v praksi pa je še nekaj prostora. "Lani je končno začel veljati zakon o varstvu osebnih podatkov, ki je omogočil polno izvajanje pristojnosti IP, tudi sankcioniranje, vendar hkrati prinesel tudi nekatere postopkovne nejasnosti, ki pomenijo še dodatno obremenitev. Ni moč spregledati niti izzivov, ki smo jih bili deležni na obeh področjih v obdobju pandemije. Pomisleki o varstvu osebnih podatkov so bili povezani z marsikaterim ukrepom za obvladovanje širjenja virusa, vendar pa mnenje IP vedno ni bilo ustrezno upoštevano, kar je na koncu potrdilo tudi ustavno sodišče. Prav tako je IP bistveno pripomogel k razkritju informacij javnega značaja, povezanih z vladnimi ukrepi," je navedla.

Prihaja več novih pravil glede digitalnih storitev in deljenja osebnih podatkov

Jelena Virant Burnik verjame, da bo Informacijski pooblaščenec tudi v naslednjem mandatu organ, ki odločno in strokovno spodbuja transparentnost in varuje osebne podatke ob tesnem sodelovanju s sorodnimi organi v EU.

Iz EU v naslednjih letih prihaja kar nekaj novih pravil glede digitalnih storitev in deljenja osebnih podatkov, kjer bo imel IP zahtevno vlogo izvajanja novih predpisov. "Nove pristojnosti pomenijo obremenitev, ki je IP ne bo zmogel brez nujnega povečanja finančnih sredstev in kadrovskih okrepitev. Že trenutno stanje iz leta v leto kaže velik porast nadzornih, pritožbenih in drugih postopkov ter njihove kompleksnosti. Poleg tega je IP je pomemben del Evropskega odbora za varstvo podatkov, ki sprejema smernice in mnenja, pa tudi odloča v postopkih sporov med organi, kar pomeni veliko obremenitev za strokovnjake, ki te naloge na IP izvajajo," sporoča.

Zaveda se, da bo zaradi povečanega pripada pritožbenih zadev tudi na področju dostopa do informacij javnega značaja treba še naprej veliko naporov vlagati v zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva. Še več pozornosti bo po napovedih namenila preventivni vlogi IP na obeh področjih delovanja, ozaveščanju javnosti o pravici dostopa do informacij javnega značaja in pravici do varstva osebnih podatkov ter zagotavljanju doslednega izvajanja predpisov s strani zavezancev. Poseben poudarek želi nameniti ozaveščanju otrok in mladostnikov o obeh pravicah nad katerima bdi Informacijski pooblaščenec.