Nova generalna direktorica onkološkega inštituta je Zlata Štiblar Kisić

Svet Onkološkega inštituta Ljubljana je za novo generalno direktorico imenoval Zlato Štiblar Kisić, ki je v preteklih dveh mesecih vodila inštitut kot v. d. generalnega direktorja. Končno besedo pri imenovanju mora dati še vlada.

Predsednica sveta inštituta Darinka Miklavčič je po glasovanju poudarila, da jih je pri odločanju vodila misel, kaj je dobro za bolnike in inštitut. "Nismo bili pod vplivom nobenih lobijev. Osebno nisem dobila niti enega klica ali pritiska, koga naj podprem," je dejala. Dodala je, da so pripravljeni prevzeti odgovornost, če vlada ne bo dala soglasja k imenovanju Štiblar Kisićeve in odstopiti. A, kot poudarja, to ni nobena grožnja. Povedala je tudi, da je pri odločitvi, katerega od kandidatov podpreti, pretehtal zelo konkreten program Štiblar Kisićeve ter dejstvo, da je bilo znotraj inštituta v času, ko ga je vodila kot v. d., vzpostavljeno izredno dobro sodelovanje.

Štiblar Kisićeva verjame, da je današnja podpora dobra osnova za izvedbo zastavljenega programa dela. Tako verjame, "da bomo lahko skupaj s sodelavci dosegli pomembne premike tako v korist bolnikov kot zaposlenih". Zato se je zahvalila za podporo in prepoznavo njenih kompetenc ter njenega programa dela kot pravega odgovora na izzive, s katerimi se inštitut sooča.

Včeraj je namreč v javnost prišel zapisnik inšpekcijskega nadzora, ki kaže, da je Štiblar Kisićeva v času, ko je bila pomočnica tedanjega generalnega direktorja inštituta Janeza Remškarja, dobila izplačanih skoraj 6.000 evrov bruto nadur. To po mnenju inšpektorja ni bilo izplačano v skladu s pravili.

A Štiblar Kisićeva je prepričana, da bo obveljala pravna argumentacija oz. mnenje Rajka Pirnata z Inštituta za javno upravo, ki ugotavlja, da za nadurno delo pomočnika direktorja ni potrebno soglasje ministra in da so pomočniki direktorjev kot vsi drugi javni uslužbenci, če jim je bilo nadurno delo zakonito odrejeno, upravičeni do plačila za to delo. Štiblar Kisićeva poudarja, da so ji bile nadure zakonito izplačane, saj jih je tudi opravila. Ob tem pa opozarja, da enaka praksa velja tudi v drugih zavodih, nikjer za nadurno delo pomočnikov direktorjev prav tako ne pridobivajo soglasja ministrstva za zdravje.

Če vlada ne bi dala soglasja k njenemu imenovanju, bi bila po mnenju Štiblar Kisićeve "verjetno čudna situacija" in bi bilo treba iskati novega direktorja. O tem, ali bi se v tem primeru ponovno prijavila na razpis, še ne razmišlja. "Mislim, da se bodo zadeve obrnile tako, kot je prav. S skupnimi močmi bomo začeli delati in se končno nehali obremenjevati z razčiščevanjem stvari, ki so očitno prirejene z določenim namenom. Naše skupno delo bo transparentno in razpoznavno," je napovedala.

'Konkurenca je bila velika'

Za Štiblar Kisićevo je glasovalo devet članov sveta inštituta, dva glasova podpore pa sta šla Brigiti Skela Savič, ki je dekanja jeseniške fakultete za zdravstvo. Poleg njiju sta se prijavila še Edita Orehovec, ki je v preteklosti med drugim delala v Borovu, in Dušan Harlander z nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Miklavčičeva je dejala, da so bili vsi kandidati dobri in da je bila konkurenca velika. "Težko je zbirati, če se prijavijo slabi kandidati. Še težje, če so vsi dobri," je povedala.

Imenovanje Štiblar Kisićeve so podprli tudi predstavniki zaposlenih, iz vrst katerih v svetu inštituta sedi kirurg Erik Brecelj. Ta je dejal, da je današnje imenovanje Štiblar Kisićeve nadaljevanje zgodbe, kaj naj bi se na inštitutu spremenilo, predvsem v smeri bolj transparentnega delovanja in da bi se lažje izognili aferam iz preteklosti. "Ocenili smo, da bi s Štiblar Kisićevo lahko to nadaljevali. Odvisno pa bo tudi od tega, ali bo ta svet zavoda ostal. Če bo ostal še nekaj časa, verjamem, da bomo to izpeljali do konca, če pa ga bodo zamenjali, pa ne vem, če bo šlo," je dejal. Boljše odnose v inštitutu v zadnjih nekaj mesecih pa pripisuje temu, da "so določeni ljudje odšli s svojih funkcij".