Posebne pravice zakon prinaša staršem, ki se jim rodijo dvojčki ali nedonošenčki, staršem, ki imajo doma že dva ali več otrok do osmega leta starosti, in tistim, ki imajo otroka s posebnimi potrebami. Novih pravic so deležni posvojitelji, več novosti pa je tudi pri načinu izrabe različnih vrst dopusta. Zakon bodo začeli uporabljati s 1. januarjem 2002, posamezne pravice pa bodo priznane postopoma šele v kasnejših letih.
Mati ima pravico do porodniškega dopusta v trajanju 105 dni, ki se začne 28, lahko pa že 42 dni pred predvidenim datumom poroda. Če ne nastopi porodniškega dopusta v tem času, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je rodila pred predvidenim datumom. Če na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, ga nastopi z dnem otrokovega rojstva. Oče ali druga oseba lahko nastopi porodniški dopust, če mati umre, otroka zapusti ali je nesposobna za delo. Oče ali druga oseba ima pravico do porodniškega dopusta v obsegu 77 dni (torej 28 dni manj kot 105 dni), dopust pa se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba nastopi porodniški dopust.
Novost zakona je očetovski dopust. Vendar očetova pravica, ki je neprenosljiva, začne veljati postopno: s 1. januarjem 2003 bo ta dopust obsegal 15 dni, s 1. januarjem 2004 45 dni in leto kasneje 90 dni. Oče bo moral ta dopust najmanj v trajanju 15 dni izrabiti že v času porodniškega dopusta matere (te pravice pa ne bo imel, če koristi porodniški dopust). Preostalih 75 dni bo lahko izkoristil tudi kasneje, do otrokovega osmega leta starosti. 15 dni bo prejemal celotno nadomestilo plače, za ostale dni pa mu država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka lahko uveljavlja eden od staršev, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba. Tovrstni dopust traja 260 dni neposredno po preteku porodniškega dopusta. Podaljša se v primerih, če mati rodi dvojčka (podaljšanje za 90 dni), več hkrati živorojenih otrok (dodatnih 90 dni za vsakega nadaljnjega otroka), nedonošenčka (podaljšanje za toliko dni, kolikor je bila nosečnost krajša od 260 dni), otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (podaljšanje za 90 dni), in če starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata najmanj dva otroka v starosti do osem let (podaljšanje za 30 dni), za tri otroke se podaljša za 60 dni, za štiri ali več otrok pa za 90 dni.
Naštete pravice se seštevajo. Del dopusta v trajanju največ 75 dni se lahko prenese in izrabi do osmega leta otrokove starosti. Pravico do uveljavljanja pravice imata oba starša in se o tem dogovorita pisno, vendar pa ne moreta hkrati izrabljati dopusta za nego in varstvo otroka v obliki polne odsotnosti z dela razen ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok, ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ob rojstvu otroka v primeru, ko starša že varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do starosti osem let oziroma v primeru, ko varujeta in negujeta otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, ima pravico do posvojiteljskega dopusta v trajanju 150 dni za otroka, starega od enega do štiri leta, oziroma v trajanju 120 dni za otroka, starega od štiri do deset let. Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, nima pravice do posvojiteljskega dopusta, če je bila za tega otroka že izrabljena pravica do porodniškega, očetovskega oziroma dopusta za nego in varstvo otroka.
Po novem zakonu ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti oziroma neguje in varuje otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka, pravico delati krajši delovni čas. V tem primeru mu delodajalec zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, država pa mu zagotavlja do njegove polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.
Zakon določa tudi starševski dodatek (35.000 tolarjev mesečno), pomoč ob rojstvu otroka (50.000 tolarjev) in otroški dodatek (od 3000 do 21.000 tolarjev mesečno - odvisno od dohodka na družinskega člana in števila otrok v družini). Posamezni znesek otroškega dodatka za predšolskega otroka, ki ne bo v vrtcu, se bo s 1. januarjem 2003 povečal za 20 odstotkov, posamezni znesek za otroka v enostarševski družini pa se bo s 1. januarjem 2004 povečal za deset odstotkov. Zakon nadalje določa dodatek na veliko družino (letni znesek od 25.000 tolarjev z začetkom prihodnjega leta do 70.000 tolarjev z začetkom leta 2004), dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (mesečno 18.000, za otroka s težko motnjo v duševnem razvoju in za težko gibalno oviranega otroka pa 36.000 tolarjev) ter delno plačilo za izgubljeni dohodek (mesečni prejemek za enega od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo). Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek se prizna od 1. januarja 2003.