
Toda podatki kot so: skoraj 5000 obiskov v bolnišnici in 90.000 dni bolniške odsotnosti letno, ki naj bi bili posledica uživanja alkohola, so poslance prepričali. Še bolj verjetno statistika o prometnih nesrečah in samomorih. A so tudi taki, ki menijo, da omejitve prodaje ne bodo bistveno spremenile zaskrbljujočega položaja.
Minister za zdravje Dušan Keber pravi, da je zakon usmerjen zlasti na tiste, ki se šele odločajo, ali bodo pili in koliko bodo popili, gre za mladino do 18. leta. Zakon prinaša časovne in tudi krajevne omejitve. Konkretno to pomeni prepoved prodaje v trgovinah med deveto zvečer in sedmo zjutraj, splošna prepoved prodaje v šolah, bolnišnicah, v menzah in na športnih prireditvah, prepoved točenja žganja v gostilnah do 10. ure dopoldan in prepoved prodaje mladoletnikom. Prepovedi naj bi podprle denarne kazni v višini do osem milijonov tolarjev.

Minister sicer ni prepričal vseh poslancev. Poslanec SDS Rudolf Petan je na razpravi dejal: »Kolikor sem obveščen o sodobnih trendih je trenutno »top ful kul« biti zadet, in sicer ne od alkohola ampak od mamil. Prepričan sem, da imajo mamila še hujše posledice kot alkohol.« Poslanec iste poslanske skupine Branko Kelemina pa je ocenil, da gre za čisto navadno razmetavanje denarja in oblikovanje neke nove birokracije.
Keber pravi, da smo po zgledu omejevanja zakona o kajenju dosegli določeni cilje, ki smo si jih zadali. »Želimo zmanjšati število otrok, ki posegajo po alkoholu«, dodaja Keber. Kajti, poudariti je treba, da si bodo vesela omizja v gostilnah in restavracijah lahko kadarkoli privoščila karkoli, razen jutranjega »ta kratkega.«

Sicer pa ministra hvali tudi kontroverzni borec proti alkoholizmu dr. Janez Rugelj. Po njegovih besedah je Keber edinstven človek, da se je kot minister upal lotiti tega problema. »S Kebrovim zakonom se lotevamo posledic alkoholične družbe, torej žrtev take družbe, otrok alkoholikov in izgubljenih ljudi. Če bi hoteli kaj storiti na področju tako imenovanega boja proti alkoholizmu, pa bi se morali lotiti prevzgoje zdravljenja 200.000 alkoholikov,« dodaja Rugelj.
Pretiranega navdušenja ni opaziti tudi pri trgovcih, ki obratujejo noč in dan. Vodja projekta Noč in dan Branko Gašperič meni, da bodo izgubili predvsem pri artiklih, ki so vezani na alkohol. »To pomeni, da ljudje ne bodo prišli po toplo prehrano, če ob tem ne bodo mogli kupiti piva, kar bi vodilo v precejšen izpad dohodka, posledično zmanjšanje obratovalnega časa in s tem v zvezi tudi števila zaposlenih,« pravi Gašperič.
Pomisleki torej so, a glede na izid glasovanja, ko je bilo 56 poslancev za in le štirje proti, se zdi, da bo tako imenovani Kebrov zakon kmalu sprejet.