Drava prestopila bregove, z avstrijske strani se pričakuje večji val vode

Nad južnim Sredozemljem se je danes poglobil nov ciklon, ki se bo ponoči prek Italije pomikal proti severu in dosegel tudi naše kraje. S približevanjem ciklona se bo vzdolž Jadrana spet krepil jugo, ki bo poskrbel za novo povišano plimovanje morja. Najmočnejši sunki juga bodo v nedeljo zjutraj na odprtem morju presegali hitrost sto kilometrov na uro, kar pomeni, da bo morje močneje vzvalovano, tudi razburkano. Medtem se bo veter v višinah iz prevladujoče jugozahodne obračal na jugovzhodno smer, zato se bo fronta, ki nas je v pretekli noči prešla in se je danes nahajala nad Hrvaško, v prihajajoči noči vrnila in nam skupaj z novonastalim ciklonom prinesla nov val močnejših padavin.

Vodotoki bodo naraščali in poplavljali, spet bo povišano plimovanje morja

Arso svari pred hitrim naraščanjem rek, ki se lahko tudi zaradi že zdaj visokega vodostaja razlijejo v širšem obsegu. Reka Drava že poplavlja na izpostavljenih območjih vzdolž celotnega toka, Ljubljanica pa se na Ljubljanskem barju razliva na območjih vsakoletnih poplav. Drugod so pretoki rek veliki, v Pomurju pa srednji. Večina rek trenutno prehodno upada. Drava ima na meji z Avstrijo ustaljen pretok okoli 1100 kubičnih metrov na sekundo, v stari strugi dolvodno od pregrade Markovec pa okoli 850 kubičnih metrov na sekundo.

V noči na nedeljo bodo pretoki rek ponovno začeli naraščati. Jutri se bo naraščanje rek še nadaljevalo in predvidoma popoldne okrepilo. Močneje lahko narastejo reke in hudourniški vodotoki v zahodni, osrednji in severni Sloveniji, kjer obstaja velika verjetnost razlivanj. Pojav bo najbolj verjeten v noči na ponedeljek. V ponedeljek bodo manjše reke že upadale, večje reke pa bodo še naraščale. Poplavljene površine ob Dravi in Ljubljanici se bodo povečale, razlivala se bo tudi reka Sava.

Zaradi močnih padavin na avstrijskem Koroškem in v Karnijskih Alpah bo Drava poplavila v večjem obsegu. V kraju Labot so napovedali, da bodo znižali gladino akumulacijskega jezera pri Velikovcu. Podžupan Občine Dravograd Anton Preksavec je za STA potrdil, da so v stikih z avstrijskimi oblastmi. Kot je dejal, so postavili protipoplavne bariere ter aktivirali gasilce in civilno zaščito, vendar za zdaj ni nobenih težav. Večji val vode z avstrijske strani pričakujejo v nedeljo.

Uprava za zaščito in reševanje sicer že poroča, da je nekaj po 19. uri reka Dravinja poplavila cesto Lešje - Koritno v občini Majšperk. Vzdrževalec javne infrastrukture je postavil ustrezno prometno signalizacijo.

V nedeljo dopoldan in sredi dneva, med 9. in 13. uro, bo gladina morja ponovno izrazito povišana. Morje lahko poplavi v višini okoli 40 centimetrov, kar je vseeno precej manj kot v torek zvečer, ko je morje prestopilo obalno črto za 70 centimetrov.

Vzpostavljali se bodo ozki pasovi močnejšega dežja

Prvi del noči bo povsod oblačen s padavinami, v alpskih dolinah bo snežilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja, ponekod drugod pa severovzhodnik. V drugem delu noči se bo veter obračal na jugovzhodno smer in se krepil. Padavine na vzhodu bodo slabele in večinoma ponehale, okrepile pa se bodo na zahodu, še zlasti ob meji z Italijo, kjer bodo zjutraj nastajali krajevni nalivi. Ker bo k nam dotekal toplejši zrak, bo sneg tudi v alpskih dolinah prešel v dež. Zjutraj bo meja sneženja visoko, na okoli 2100 metrov nadmorske višine.

Ob morju, kjer bo v drugem delu noči zapihal močan jugo s sunki okoli 80 kilometrov na uro, bo nedeljsko jutro za november zelo toplo. Pričakujemo kar 18 stopinj Celzija. Zelo toplo bo tudi na Goriškem, 15 stopinj Celzija, precej hladneje pa bo v alpskih dolinah, kjer bosta dve stopinji nad ničlo. V preostalem delu države bomo namerili od 7 do 11 stopinj Celzija.

Nedeljsko dopoldne bo na vzhodu večinoma suho in deloma sončno, na zahodu pa bo že od jutra deževalo. Jugo ob morju se bo dopoldne prehodno polegel in se spet okrepil sredi dneva in popoldne, vetrovno bo tudi v višjih legah in po nekaterih nižinah vzhodne Slovenije, kjer bo pihal jugovzhodni veter.

Ker bo zračna masa, ki bo k nam dotekala iznad Sredozemlja, nestabilna, se bodo spet vzpostavljali ozki pasovi intenzivnega dežja, ki se bodo zaradi močnega južnega vetra na določenih območjih lahko zadrževali dalj časa. Vmes bodo tudi posamezne nevihte, bolj verjetne na Primorskem in Notranjskem. S pomikom fronte prek Slovenije se bodo popoldne padavine širile proti vzhodu in do sredine noči na ponedeljek prešle vso državo. Ob morju, kjer bo do večera še pihal jugo, bo temperatura vztrajala pri 18 stopinjah Celzija, drugod bomo namerili od 13 do 17 stopinj Celzija. Izjema so alpske doline, kjer se bo še zadrževal hladen zrak. Tam bo okoli 6 stopinj Celzija.

V visokogorju obilica novega snega in velika nevarnost proženja snežnih plazov

Na Kredarici so danes ob sedmi uri zjutraj izmerili 270, na Kaninu pa 248 centimetrov snega. Zaradi nekoliko hladnejše zračne mase in ponovne krepitve padavin bo v prvem delu noči na nedeljo snežilo do višjeležečih alpskih dolin, kjer bo lahko zapadlo od 5 do 10 centimetrov snega, nato se bo meja sneženja ponovno precej dvignila in bo jutri večji del dneva na nadmorski višini okoli 2300 metrov, ob prehodu hladne fronte v večernem času pa se bo spet spustila do nadmorske višine okoli 1500 metrov, a bodo takrat padavine že slabele.

Po podatkih Arsa bo do ponedeljka zjutraj v Julijcih nad okoli 1700 m zapadlo od 50 pa tudi do več kot 100 centimetrov snega, drugod od 20 do okoli 50 centimetrov, morda v osrednjih Karavankah in v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp tudi več.

Zaradi obilice novega snega se bo povečala nevarnost proženja snežnih plazov, ki bo v nedeljo v visokogorju zahodnih Julijcev lahko tudi velika, četrte stopnje na petstopenjski lestvici. Z dovolj strmih pobočij se bodo prožili številni majhni in tudi srednje veliki plazovi nesprijetega snega, možni bodo tudi posamezni veliki plazovi. Veliko bo novih zametov, saj bo veter v gorah močan.

V sredogorju bo nekaj snega skopnelo. Obisk visokogorja zlasti v Julijskih Alpah do nadaljnjega še vedno odsvetujemo, razmere bodo nevarne, pa tudi gibanje bo zelo oteženo, so še zapisali pri Arsu.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnjem tednu?

Do ponedeljka zjutraj bodo padavine povsod ponehale, ponekod se bo tudi delno zjasnilo. A od zahoda se nam bo že bližala nova fronta, zato bo izboljšanje zgolj kratkotrajno. Predvsem na Primorskem in Notranjskem bo v ponedeljek popoldne spet deževalo.

Torek bo oblačen s padavinami, povsem brez dežja pa zelo verjetno ne bo šlo niti v nadaljevanju tedna. Vseeno kaže, da bo količina padavin v prihodnjem tednu majhna.

Kaj je vzrok za tako siv in moker november?

Zahodna Evropa je že od začetka novembra v višinah preplavljena s hladno zračno maso, ki sega tudi nad zahodno Sredozemlje. Ker so naši kraji na vzhodnem robu omenjene višinske doline s hladnim zrakom, nad nami pihajo južni vetrovi, ki nam iznad Sredozemlja prinašajo vlažen in predvsem v višjih plasteh ozračja tudi precej topel zrak. Deležni smo tako imenovane blokade, saj taka postavitev vremenskih sistemov nad Evropo vztraja že dalj časa. Dotok vlage nad naše kraje se še okrepi, ko se nam približa vremenska fronta. Če nad severnim Sredozemljem ali severno Italijo ob tem nastane nov ciklon, so padavine lahko še posebej obilne. Podoben vremenski vzorec s pogostimi prehodi ciklonov in front se bo nadaljeval tudi v prihodnjih dneh.