Julija lani je stopil v veljavo Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUNBZ), ki je posegel v več zakonov s področja zdravstva, z namenom stabilizirati zdravstveni sistem in bolnikom zagotoviti ustrezno zdravstveno obravnavo. Zakon med drugim naslavlja dolge čakalne dobe v zdravstvu oz. zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev.
Zakon v 15. členu natančneje opredeljuje plačilo po realizaciji za vse opravljene zdravstvene storitve. In sicer 1. del 15. člena določa: "Za namen povečane dostopnosti do zdravstvenih storitev in odprave oziroma skrajševanja čakalnih dob se izvajalcem zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, ki v okviru svojih zmogljivosti (kader, oprema, prostor) izvajajo zdravstvene storitve, zagotovi plačilo po realizaciji za vse tako opravljene zdravstvene storitve brez sklenitve posebne pisne pogodbe. V izvajanje zdravstvenih storitev iz tega odstavka izvajalec zdravstvene dejavnosti s koncesijo ne more vključiti zdravstvenih delavcev, zaposlenih pri javnih zdravstvenih zavodih."
23. januarja letos je ministrstvo za zdravje objavilo nov dokument, in sicer Navodila o spremljanju in poročanju o obsegu izvajanja zdravstvenih storitev, ki imajo podlago v zgoraj omenjenem členu. Kot so zapisali, to navodilo velja za izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe. Navodilo določa, da morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti s koncesijo dodatno podati še izjavo, da so program izvedli brez dodatne vključitve zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih (sklenjene podjemne pogodbe, pogodbe o poslovnem sodelovanju, naknadne delne zaposlitve ...). Nadalje navodila določajo, da mora ZZZS izjave izvajalcev pridobiti v začetku posameznega leta in velja za celo pogodbeno leto. Izvajalec mora za posamezno vrsto in podvrsto zdravstvene dejavnosti pogoje izpolnjevati celo leto. V primeru, da izvajalec v začetku leta izjavi, da bo program izvajal samo z lastnimi zaposlenimi, bo v obdobnih in končnem obračunu prejel plačilo vseh realiziranih storitev. Če pride med letom do spremembe, je izvajalec o tem dolžan nemudoma obvestiti ZZZS.
Pojasnila ministrstva
Ali to pomeni, da koncesionarji, za katere delajo zdravniki, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, ne bodo dobili plačanih vseh storitev s strani ZZZS, tudi tistih v okviru rednega programa, smo povprašali na ministrstvu za zdravje.
Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da ZNUZSZS kot dodatno možnost uvaja ukrep plačevanja vseh opravljenih storitev po realizaciji z osnovnim namenom, da pripomore k skrajševanju čakalnih dob in povečani dostopnosti do zdravstvenih storitev. "Pri tem ukrepu je ključna ideja, da storitve opravijo izvajalci v javni mreži (javni zdravstveni zavodi in koncesionarji) z namenom, da se preverijo zmogljivosti javne mreže. Torej, koliko pacientov lahko obravnavajo brez omejevanja plačila opravljenih zdravstvenih storitev," pojasnjujejo v svojem odgovoru.
To pa, tako ministrstvo, v primeru koncesionarjev pomeni, da se v izvajanje tega ukrepa lahko vključujejo tudi tisti zdravstveni delavci, ki so pri koncesionarju vsaj delno zaposleni, četudi so sočasno zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, prav tako se lahko v izvajanje tega ukrepa vključijo osebe, ki so zaposlene pri koncesionarju, pri zasebniku brez koncesije ali npr. samozaposleni.
"Ukrep torej ne določa, da mora koncesionar storitve opravljati le z zdravstvenimi delavci, ki so pri njem polno zaposleni, prav tako ne predvideva plačila zdravstvenih storitev iz žepa, kot se je v teh dneh zmotno in zavajajoče interpretiralo v javnosti," opozarjajo.
Pri tem imajo seveda v mislih strokovnega direktorja nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Simona Podnarja, ki je v ponedeljek na družbenem omrežju Twitter zapisal, da ta dan v UKC dela popoldne, dopoldne pa naj bi pri koncesionarju pregledal 12 bolnikov. "Vendar jih ne bom, ker je ministrstvo za zdravje ZZZS prepovedalo plačilo storitev, ki jih pri koncesionarju opravimo zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih. Bolniki danes ne bodo pregledani," je navedel.
Podnar: S tem ukrepom bo še manj obravnav
Podnar je opozoril, da se s tem še poslabšujejo razmere za bolnike. Kot opozarja, ne gre zgolj za prepoved plačila storitev, ki bi jih opravili zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu pri zasebniku s koncesijo v okviru dodatnih storitev, pač pa navodila razume v smislu, da to velja za vse storitve, tudi redni program. "Izjavo mora koncesionar izpolniti v začetku leta, ko ima še ves redni program," opozarja Podnar, ki se tako sprašuje o smiselnosti tega ukrepa in o resničnosti prizadevanj vlade, da bi javno zdravstvo postalo resnično dostopno vsem.
"Prepoved dela zdravnikov pri drugem delodajalcu bo zmanjšala število obravnav in ni dobra za paciente. Mnogi pa so ob tej novici kljub vsemu nadvse zadovoljni. Moti jih, da so nekateri za svoje znanje in trud ustrezno poplačani. Očitno jih vodi eno samo močno čustvo: ZAVIST!" je še zapisal. Z njim se strinja stanovski kolega pediater kardiolog Samo Vesel, ki se je na objavo odzval z naslednjimi besedami: "V našem sistemu bolnik ni vreden veliko, še manj je v središču zdravstvenega sistema. 12 bolnikov iz ideoloških razlogov ni dobilo pregleda, čeprav so plačali vse prispevke in prostor, aparature in zdravnik pa so bili na voljo. Aplavzirajo zdravi, bolnim se obrača želodec."
Na ministrstvu navajajo, da zakon ne ločuje več med izvajanjem storitev v okviru rednega obsega programa in nad rednim. Kar pomeni, da lahko izvajalec, ki se vključi v ta ukrep in bi po starem že npr. avgusta izpolnil pogodbeno dogovorjen program, nadaljuje z izvajanjem storitev v okviru svojih zmogljivosti s kadri in opremo, ki jo ima. "Številnih predstojniki in izvajalci so javno izpostavljali, da bi paciente sicer obravnavali, a da imajo omejena finančna sredstva s strani ZZZS. Zdaj teh omejitev več ni. Dodatno smo omogočili javnim zdravstvenim zavodom davčno ugodnejše podjemne pogodbe za opravljanje storitev celotnega obsega opravljenih storitev, vse z namenom, da lahko vodstva s svojimi organizacijskimi veščinami in poznavanjem svojega zavoda ter s svojimi zaposlenimi opravijo čim večji obseg storitev, da so pacienti hitreje na vrsti," še pojasnjujejo in dodajajo, da kdor se v izvajanje tega ukrepa ne vključi, opravlja zdravstvene storitve in prejema plačila zanje kot pred 1. septembrom lani.
Glede tolmačenja nevrologa Podnarja pa na ministrstvu navajajo, da gre za napačno in da Podnar po nepotrebnem vnaša napetost in nezaupanje v slovenski splošni in strokovni javnosti. "Kot zaposleni v javnem zavodu bi lahko pri lastnem delodajalcu (UKC Ljubljana) opravljal storitve neomejeno (torej s pregledi v dopoldanskem in popoldanskem času) in za to bi dobil plačane vse opravljene zdravstvene storitve po realizaciji v UKC Ljubljana," še sporočajo.
Poslanka SDS Jelka Godec pa je pozvala ministrstvo za zdravje, naj jasno pove, kje Podnar zavaja javnost. Hkrati je objavila izjavo, ki so jo morali podpisati koncesionarji in ki sledi zakonskemu določilu, da koncesionar v storitev skrajševanja čakalnih dob ne more vključiti zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih.
Tudi Podnar nad pojasnili ministrstva ni zadovoljen.
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.