V nedeljo bo v Afganistan za naslednjega pol leta odpotovala že druga enota slovenskih vojakov, ki jo sestavlja 20 pripadnikov odreda za specialno delovanje bo opravljala izvidniške naloge na območju odgovornosti ISAF-a.
V to mednarodno operacijo tokrat pošiljamo večinoma nove specialce z malo manj izkušnjami, vendar so po besedah ministra učinkovita, visoko motivirana in vrhunsko usposobljena skupina.
"To je posebej pomembno, ker odhajajo na misijo v zelo kočljivem trenutku, ko bodo v Afganistanu prve demokratične volitve," pravi minister Grizold. Prvi kontingent bo iz Afganistana pripotoval konec avgusta, doslej pa pri svojem delu niso naleteli na večje težave ali resnejše incidente, ki pa bodo v času političnih sprememb v Afganistanu vse bolj možni. Slovenska vlada je tudi zato za v prihodnje že povečala število vojakov, ki bodo morebiti potovali v Afganistan na 30.
Minister pa je komentiral tudi odločitev na vrhu NATA v Carigradu glede sodelovanja v Iraku oz. usposabljanja iraške vojske. "Trenutno se v zavezništvu šele pripravlja strokovna ocena o potrebah in možnostih usposabljanja iraške vojske. Slovenija se bo o sodelovanju odločila, ko bo pripravljena ta strokovna ocena," je dejal.
Trenutno znano stališče Slovenije je, da bi lahko usposabljala njihove vojake le v tretji državi, torej ne v Iraku. V tem primeru bi imeli v poveljstvu operacije v Iraku le svojega predstavnika.
Grizold zavrnil vse očitke v interpelaciji
Obrambni minister Anton Grizold je na današnji novinarski konferenci odgovoril na očitke v interpelaciji o delu in odgovornosti vlade, ki zadevajo resor, pristojen za obrambo.
Najprej je zavrnil očitek, da Slovenija zaradi dolgoročno ugodnega varnostnega položaja sicer lahko zagotavlja obrambo države, vendar pa ni sposobna dovolj prispevati h kolektivni obrambi zavezništva. Prepričan je, da Slovenija h kolektivni obrambi zavezništva prispeva dovolj, skladno s svojimi zmožnostmi, interesi in obveznostmi, ki jih je sprejela v zvezi NATO.
To svojo trditev je minister podprl tudi z nekaterimi podatki. V prvi polovici leta 2005 bo v mednarodnih operacijah v podporo miru več kot 300 pripadnikov Slovenske vojske (SV), kar je za tretjino več kot v začetku letošnjega leta oziroma trikrat več kot leta 2000. "Čeprav številčno to morda ne izgleda veliko, je glede na naše zmožnosti dovolj," je prepričan Grizold. Slovenija namreč po nekaterih izračunih zveze NATO glede na velikost vojske po svojem vojaškem prispevku med 26 članicami zaseda tretje mesto na Balkanu, glede na število prebivalstva pa četrto.
Za delovanje v operacijah Nata bo do leta 2015 pripravljenih 40 odstotkov vojakov
Minister je opozoril, da prispevek Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah določata dva temeljna parametra: trenutne zmogljivosti SV in potrebe zavezništva.
"Na vrhu v Istambulu smo skupaj z ostalimi članicami potrdili cilje zavezništva do leta 2009 in Slovenija bo v skladu s temi cilji za delovanje v operacijah zveze NATO do konca leta 2006 pripravila motorizirani bataljon za enkratno operacijo, ki pa bo do leta 2009 prerasel v bataljonsko bojno skupino," je navedel Grizold in dodal, da bo do tega leta za operacijo v zavezništvu pripravljen tudi bataljon radiološko-biološke in kemične obrambe ter nekaj manjših enot. Za delovanje v operacijah zavezništva bo tako pripravljenih okrog 2000 pripadnikov SV, kar znaša približno 23 odstotkov aktivne sestave. Do leta 2015 se bo ta delež povečal na 40 odstotkov.
Sprejeti vsi ključni strateški dokumenti za obrambo
Vlada je za učinkovito obrambo države pripravila, državni zbor pa sprejel, vse potrebne zakonske spremembe in strateške dokumente. Grizold je ob tem omenil spremembe zakonov o obrambi in o vojaški dolžnosti, resolucijo o strategiji nacionalne varnosti, obrambno strategijo ter resolucijo o dolgoročnem načrtu razvoja in opremljanja SV do leta 2015, ki jo je državni zbor sprejel tudi z glasovi vlagateljev interpelacije.
Predstavniki vlade so v ključnih organih EU in zveze NATO, kjer soodločajo tudi o najpomembnejših obrambnih vprašanjih, od reševanja kriznih razmer v svetu do razvoja zavezništva. S sodelovanjem SV v mednarodnih operacijah in z obrambno diplomacijo pa je vlada po njegovih besedah prispevala k večji varnosti v regiji in tudi v svetu.
Grizold je opozoril, da je vlada s postopnim povečevanjem sredstev za obrambo zagotovila pogoje za preoblikovanje SV, za njeno popolnjevanje s poklicnimi pripadniki in pogodbenimi rezervisti ter njeno modernizacijo. Od začetka leta 2001 se je tako stalna sestava SV povečala za 2000 pripadnikov, predvsem vojakov in približno 500 pogodbenih rezervistov.
Dejstvo, da SV še nima enote za sodelovanje v zavezniških operacijah visoke intenzivnosti, pa je pojasnil z besedami, da so v vladi načrtovali za to več časa, da bi vojake pred tem ustrezno opremili, usposobili, šele nato pa poslali v najzahtevnejše oblike bojnega delovanja.
Učinkovitost SV je dokazana tudi ob nedavnih naravnih nesrečah
Tudi kritika glede sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami po ministrovem prepričanju ne zdrži; sprejeta je bila potrebna zakonodaja, nacionalni program, v okviru sistema je bila izvedena reorganizacija opravljanja upravnih in strokovnih nalog, izpopolnjena je bila tudi informacijsko - komunikacijska podpora. "Učinkovitost zaščite in reševanja je bila preverjena tudi v okviru vaj kriznega pravljanja zveze NATO in EU, nenazadnje pa je bila empirično dokazana tudi v primerih nekaterih nedavnih nesreč v Sloveniji, ob potresu v Posočju in neurju na Štajerskem."
