Nov incident ob Dragonji

Upraviteljica primorskega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije Sonja Lukin se je danes odpravila na ogled parcel južno od reke Dragonje, ki so v slovenski lasti.

Hrvaški policisti so ji ob 13.30 uri kot uradni osebi slovenske državne institucije preprečili dostop do slovenskih zemljišč, s katerimi na levem bregu reke Dragonje upravlja sklad in jih ima v zakupu Joško Joras, so sporočili s sklada.

V sporočilu so še zapisali, da je bila Lukinova po uradni dolžnosti napotena na terenski ogled zemljišč na katerih so bili ugotovljeni protipravni posegi, ki predstavljajo motenje posesti skladovega zakupnika. Hrvaški policisti so jo na območju med slovensko in hrvaško kontrolno točko ustavili in jo legitimirali. Zahtevali so, naj gre z njimi v pisarno, kjer je obrazložila namen svoje službene poti. Predstavnika hrvaške policije sta ji po opravljenem telefonskem klicu prepovedala nadaljevati pot. Prepoved so uradno dokumentirali, in sicer z dokumentom, ki Lukinovi prepoveduje vstop v Hrvaško za najmanj dva dni, torej do 21.3.2008.

Direktor sklada Sergij Daolio je že napovedal, da bo v prihodnjih dneh sam odšel na ogled spornih zemljišč.

Sklad mora preveriti stanje zemljišč

Sklad je v torek, 4.3.2008, od Joška Jorasa dobil obvestilo o odtoku razpenjene vode z zemljišča, sicer parkirišča casinoja Mulino, na sosednja zemljišča, ki jih ima v zakupu pri skladu. Sklad je solastnika casinoja Urbana Cerarja pozval, da naj, v kolikor sumljiva tekočina odteka z zemljišč, ki so v njegovi lasti oziroma upravljanju, takoj prepreči odtok te tekočine na zemljišča, ki jih ima v zakupu pri skladu Joras. Obenem je sklad Cerarja pozval, naj v roku 8 dni od prejetja tega poziva sanira nastalo škodo na zemljiščih.

Po besedah Jorasa je prišla upraviteljica sklada ugotovit, če je Cerar zadevo že saniral ali ne, a tega ni mogla ugotoviti, je dejal Joras. Po njegovih besedah naj bi se tam iztekale kemikalije in motna voda, vplive na okolje pa naj bi pokazali rezultati analize vode, ki naj bi jih že naročil.

Kot je pojasnil Joras, naj bi Lukinovo hrvaški policist pričakal že na mostu, zaradi česar sklepa, da je bila policija o njenem prihodu obveščena. "Obveščena pa je bila lahko samo s strani Cerarja, on na takšen način pomaga, da se uzurpacija tega ozemlja nadaljuje," še dodaja Joras.

SLS: DZ bi moral sprejeti zavezujoči akt o meji s Hrvaško

V poslanski skupini SLS pa so na današnji novinarski konferenci dejali, da v stranki menijo, da bi državni zbor moral sprejeti zavezujoči akt o meji s Hrvaško, ki bo določal, o katerih vprašanjih se Slovenija pogaja in o katerih ne. Tudi v ta namen je poslanska skupina pred dnevi vložila zahtevo za sklic izredne seje odbora DZ za zunanjo politiko (OZP), ki naj bi bila v petek. "Po našem mnenju nihče ne sme in ni pristojen za kakršne koli spremembe državne meje ali celovitosti slovenskega ozemlja, ki bi dejansko odstopale od zgodovinskih dejstev in stanja na dan 25. junija 1991," je povedal poslanec Josip Bajc (SLS). "Zato menimo, da mora državni zbor sprejeti nek dokument, ki se mu bo reklo resolucija, ali določene sklepe, ki bodo obvezovali naše pogajalce v prihodnje," je še dejal.

Ob tem je izpostavil, da v poslanski skupini SLS že več let poskušajo dopovedati ostali politični javnosti, da je potrebno ta odprta vprašanja s Hrvaško urediti na določen način oziroma sprejeti akt, ki bi bil obvezujoč za kogar koli, ki bi se pogajal v zvezi z mejo oziroma odprtimi vprašanji na meji. SLS je sicer že pred časom predlagala, da bi sprejeli resolucijo o meji s Hrvaško. V SLS so se sicer za zahtevo za sklic izredne seje OZP po Bajčevih besedah odločili zaradi dejstev, ki so se ponavljala praktično od osamosvojitve Slovenije in "ki so vsakokratno doprinesla k izvršenemu dejstvu s strani Hrvaške in z naše strani eventualno samo h kakšni protestni noti ali klicanju na razgovor hrvaškega veleposlanika v Sloveniji". Pika na i pa se je zgodila s hrvaško prodajo slovenskih zemljišč na slovenskem ozemlju na levem bregu Dragonje, so že pred dnevi pojasnili v SLS.

Predmet pogajanj le južna meja?

Mnenje sta izrazila tudi strokovnjaka Duša Krnel Umek in Peter Pavel Klasinc, ki sta člana podskupine zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, ki delujejo v okviru mešane slovensko-hrvaške skupine mednarodnih strokovnjakov za pripravo okvirja za reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško.

Duša Krnel Umek je med drugim poudarila, da si strokovnjaki že od leta 1998 prizadevajo, da bi strokovni in politični javnosti predstavili vsa relevantna dejstva, ki se nanašajo na mejo v Istri oziroma celotno mejo s Hrvaško. V zvezi z mejo v Istri je po njenem mnenju "lahko predmet pogajanj samo južna meja zgodovinske občine Piran, to pomeni od sredine Savudrijskega polotoka do zadnje mednarodno priznane meje STO na reki Mirni".

Ne more pa biti predmet pogajanj celovitost Piranskega zaliva, glede na to, da je bil do leta 1991 pod nadzorom slovenske policije, jo je dopolnil Bajc. "Predmet pogajanj ne more biti tisto, kar je bilo na dan 25. junija 1991 nesporno slovensko in pod ingerenco organov Slovenije," je dejal. "Državna meja je postavljena takrat, ko državi podpišeta meddržavni sporazum in ga oba parlamenta, naš državni zbor in njihov sabor, potrdita. Ko ta listina izide, takrat je meja postavljena. Vse rešitve, ki so se doslej dogajale, so parcialne, nerealne in ne morejo mednarodno veljati," je še povedal Klasinc.