Če bi EU uveljavila uredbo o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah povezave z rešitvami, ki jih je predlagala Evropska komisija, bi to lahko pomenilo nov berlinski zid, je opozoril evropski poslanec Mihael Brejc (EPP/SDS) in dodal, da bi ob tem prenehal obstajati slovensko-hrvaški maloobmejni sporazum (SOPS).
V okviru prizadevanj za spremembo uredbe se na njegovo povabilo v Sloveniji mudi skupina evropskih poslancev, ki jih je sprejel notranji minister Dragutin Mate.
Uredba je neživljenjska
Uredba, ki jo je pripravila komisija, je za Slovenijo zelo "trda" in neživljenjska ter bi močno zapletla življenje ob meji, je po srečanju evropskih poslancev z ministrom Matejem danes pojasnil Brejc, ki je v Evropskem parlamentu poročevalec o uredbi.
Če bi obveljali predlogi komisije, bi se maloobmejni promet na slovensko-hrvaški meji ustavil. Vsak prebivalec v 30-kilometrskem obmejnem pasu bi moral imeti poseben dokument oziroma prepustnico, ki bi jo bilo treba žigosati ob vsakokratnem prehodu meje, predvideva pa tudi časovno omejitev gibanja, je nadalje pojasnil Brejc.
Sicer pa Slovenija ni edina članica, ki jo uredba zadeva, saj so nekatere rešitve problematične tudi za Estonijo, Poljsko in Madžarsko, vendar v manjšem obsegu kot za Slovenijo, je dejal Brejc, ki je kot poročevalec v Evropskem parlamentu o tej uredbi pripravil dopolnila in zdaj išče podporo poslancev.
Nekatere meje so posebne
Slovenija je na dobri poti, da s svojimi argumenti prepriča ostale države članice, da je potrebno na nekaterih mejah uveljavljati določene specifike, je po srečanju dejal minister Mate, ki je evropskim poslancem predstavil priprave Slovenije na uvajanje schengenske meje ter SOPS, pa tudi težave, s katerimi bi se lahko soočili, če bi bila uredba sprejeta v prvotno predlagani obliki.
Tudi vlada si že dlje časa prizadeva za ustrezne spremembe predlagane uredbe, veliko stvari pa se je z mrtve točke oziroma s t.i. trdega stališča že premaknilo, je zatrdil Mate. Prvotni predlog uredbe je namreč predvideval praktično zaprtje meje, uvedbo nove nalepke, časovne omejitve, vse to pa je praktično nemogoče, saj gre za prebivalce obmejnega območja, ki obdelujejo zemljo, čez mejo hodijo v službo, nekateri otroci celo v šolo.
Pri tem pa je minister poudaril, da vse tretje države na prihodnji schengenski meji niso v enakem položaju. Hrvaška nima viznega režima z EU - nekatere druge države ga imajo, prav tako hrvaški državljani lahko v Slovenijo, pa tudi Italijo, potujejo z osebnimi izkaznicami. Za drugačno situacijo gre tudi zato, ker pred 15 leti med Slovenijo in Hrvaško ni bilo meddržavne meje, pa tudi zato, ker je Hrvaška ena od držav, ki naj bi začela pogajanja za članstvo v EU, je poudaril Mate.
To so argumenti, ki so Sloveniji v prid in s katerimi lažje predstavlja nekatera stališča. Predvsem pa gre za zaščito interesov slovenskih državljanov, ki živijo ob meji, da bodo tudi v prihodnje na enak oziroma podoben način lahko vsakodnevno prehajali mejo, je poudaril.
