Konference so se udeležili predstavniki desetih držav - Slovenije, Avstrije, Albanije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Madžarske, Romunije, Italije in ZRJ - prisostvovala pa sta ji tudi predstavnika Danske kot predsedujoči Evropski uniji ter predstavnik Evropske komisije za pravosodje in notranje zadeve.
Kot je po konferenci povedal slovenski minister za notranje zadeve Rado Bohinc, je bila osrednja tema pogovorov organizirani kriminal, ki prihaja po t.i. balkanski poti. Ob tem je poudaril, da so si zadali za cilj zmanjšati število ilegalnih migracij ter presekati balkansko pot. Minister je konferenco sicer ocenil kot zelo uspešno in menil, da so države dosegle znaten napredek glede varnostnih standardov.
V skupni izjavi so udeleženci poudarili, da je za učinkovitejše upravljanje migracijskih tokov, predvsem nezakonitih, treba sprejeti vrsto ukrepov na vladni in medvladni ravni, v regionalnem okviru ter na ravni EU. Ob tem so izrazili potrebo po celovitejšem regionalnem pristopu k upravljanju z migracijskimi tokovi, preprečevanju nedovoljenih tokov ter spremljajoče kriminalne dejavnosti ter nadaljnji krepitvi medsebojnega sodelovanja med državami udeleženkami na upravni in operativni ravni.
Sprejeli so tudi vrsto ukrepov, s katerimi bi okrepili sodelovanje in zmanjšali tveganja, ki jih s seboj prinašajo navedeni pojavi. Med drugim so izpostavili potrebo po usklajeni kaznovalni politiki za preprečevanje in zatiranje nedovoljenih migracijskih tokov in s tem povezanega organiziranega kriminala, krepitvi sodelovanja med pristojnimi varnostnimi organi, vzpostavitvi sodelovanja med državami in sklenitvi sporazumov o vračanju nezakonitih priseljencev ter intenzivnejšem dvostranskem sodelovanju med policijami pri nadzoru skupnih državnih meja.
Konferenca predstavlja nadaljevanje številnih dejavnosti in pobud držav udeleženk, ki so potekale v okviru bilateralnega ali multilateralnega sodelovanja pri upravljanju z migracijskimi tokovi, predvsem nedovoljenimi, ki prvenstveno potekajo čez Balkan. Nedovoljene migracijske tokove spremljajo različne oblike organizirane kriminalitete, ki za vse države predstavljajo vir ogrožanja. Odražajo se skozi številna kazniva dejanja, s katerimi so v večini primerov kršene temeljne človekove pravice in svoboščine. Ne obremenjujejo samo ciljnih držav, temveč tudi države prehoda in države izvora.
