Notranji ministri EU so danes v Amsterdamu Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi pravno in praktično podlago za možnost uporabe skrajne možnosti nadzora na notranjih mejah v schengenskem območju. Gre za možnost sprožitve 26. člena schengenskega zakonika, ki omogoča do dveletno uvedbo nadzora v schengnu. Evropa je na prelomnici, je opozoril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos.
Sredi maja se namreč izteče najdaljše obdobje, ko lahko Nemčija in Avstrija izvajata začasni nadzor v skladu z že uporabljenimi členi schengenskega zakonika. Gre za člene 23, 24 in 25, po katerih je mogoče začasni nadzor uveljaviti za največ osem mesecev.
Nemčija in Avstrija sta najprej ukrepali po členu 25. Ta omogoča uvedbo nadzora v primeru nepredvidenih dogodkov, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost, sprva za deset dni in največ za dva meseca.
Po izteku tega obdobja pa sta uporabili še člena 23 in 24, ki v primeru predvidene resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti omogočata uvedbo začasnega nadzora za največ šest mesecev. Oba ukrepa skupaj torej dopuščata do osem mesecev nadzora.
Maja torej preostane le še nikoli uporabljeni člen 26. Ta v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengna, dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji.
Omenja se celo, da bi lahko komisija predlagala suspenz celotnega schengenskega območja, torej začasno uvedbo nadzora v vseh članicah. V Bruslju to možnost zanikajo, češ da "suspenza schengenskega območja ni na mizi".
Avstrijska notranja ministrica: Schengensko območje tik pred propadom
Schengensko območje je zaradi migrantske krize tik pred propadom, pa je po zasedanju notranjih ministrov posvarila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. Po njenih besedah so vse članice EU ocenile, da mora Grčija čim prej ukrepati za boljšo zaščito zunanje meje. Ohranitev schengna je skupen cilj vseh članic EU, a mora Grčija več investirati v to, je dejala Mikl-Leitnerjeva.
"Vse več ljudi prihaja čez Grčijo in preko balkanske migrantske poti ter želijo zavestno v Avstrijo, Nemčijo ali na Švedsko. To pomeni, da tu nimamo opravka z iskanjem zaščite, temveč z azilno optimizacijo," je prepričana avstrijska notranja ministrica, ki je dodala dodala, da si migranti izbirajo ekonomsko najbolj privlačne države.
"Če Grčija ne bo ukrepala, bo vse več držav članic poseglo po nacionalnih ukrepih in veliko jih bo sledilo primeru Avstrije," je dejala avstrijska notranja ministrica o odločitvi Avstrije za postavitev zgornje meje prosilcev za azil, ki jih lahko še sprejme.
Avstrija bo po njenih besedah imela s postavitvijo zgornje meje, začasnim azilom, zaostritvijo pravil združevanja družin, še posebej za Afganistance, enega najstrožjih azilnih sistemov v Evropi. Mikl-Leitnerjeva je zatrdila, da Avstrija v luči 90.000 prošenj za azil, ki jih je prejela lani, enostavno mora ukrepati.
Pritisk na Grčijo pa po njenih oceni deluje, saj da so Atene že čez konec tedna zaprosile za 100 ladij agencije EU za zaščito zunanjih mej Frontex za nadzor morja med Turčijo in grškimi otoki, ki je najbolj priljubljena pot za migrante na poti v Evropo.
'Namen slovenskih predlogov ni osamitev Grčije'
Namen slovenskih predlogov za soočanje z migracijskim tokom ni osamitev Grčije, temveč dodatno znižati številke na migracijski poti in poslati močan signal potencialnim migrantom, pa je v Amsterdamu poudarila slovenska notranja ministrica Vesna Györkos Žnidar. Je pa slovenski predlog po njenih besedah skladen s predlogi in ukrepi sosednje Avstrije, ki izvaja zelo izrazit pritisk na Grčijo kot prvo državo vstopa v EU in utemeljeno zahteva, da se v Grčiji vzpostavi učinkovit sistem. "To je tudi naše stališče, ki ga konkretiziramo s pobudo predsednika vlade, torej da se problem rešuje čim bliže izvoru, če ne v Grčiji, pa vsaj na meji z Makedonijo," je poudarila ministrica.
Ministrica je v povezavi z današnjim neformalnim zasedanjem v Amsterdamu, ki ga je označila za enega pomembnejših, izpostavila zlasti sestanek držav vzdolž balkanske migracijske poti, ki je na pobudo Slovenije potekal ob robu zasedanja.
Med ugotovitvami sestanka je izpostavila napoved, da bosta nizozemsko predsedstvo in Evropska komisija preučila skupna merila za sprejem oziroma zavrnitev oseb na meji. Za opredelitev meril bo sicer po njenem mnenju potrebnega še nekaj časa in usklajevanja.
Izpostavila je tudi, da za Berlin merilo prošnje za azil v Avstriji ali Nemčiji pri odločanju o sprejemu ali zavrnitvi oseb na meji ni sprejemljivo, kar je po ministričinih navedbah pričakovano, saj je Nemčija zelo obremenjena.
Slovenija kljub temu po ministričinih besedah v tem trenutku ne bo spreminjala ureditve na meji, v bodoče pa se bo še naprej odzivala na omejitve v Avstriji in Nemčiji z enakovrednimi ukrepi, v skladu s pripravljenim načrtom stopnjevalnih ukrepov.
Na vprašanje, ali je kdo danes omenjal mini schengen, je odgovorila, da ne. "Mini schengen po schengenskem zakoniku ne obstaja. Porodil se je v strokovnih krogih kot oblika političnega pritiska na tiste države, ki niso vložile maksimalnih naporov v zavarovanje zunanje meje," je dodala.
Spopad med migranti, ena oseba umrla
Okoli 2000 migrantov in beguncev na poti v Srednjo Evropo v ledenem mrazu vztraja blizu grško-makedonske meje, poroča grški radio. Med njimi so po poročanju časnika Kathimerini izbruhnili spopadi, v katerih je en človek umrl, dva sta bila ranjena.
Zakaj je prišlo do spopada med čakajočimi migranti, ni jasno, grški časnik povzema makedonska tiskovna agencija MIA. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug so se blizu nikogaršnjega ozemlja med Grčijo in Makedonijo, kjer se vsak dan zbere več sto migrantov različnih narodnosti, domnevno spopadli Afganistanci.
Makedonija na svoje ozemlje spušča le begunce, ki se izjasnijo, da bodo za azil zaprosili v Avstriji ali Nemčiji. Da nad tem lahko izvaja nadzor, pa naprej spušča le manjše skupine ljudi. Poleg tega lahko pot v Makedonijo nadaljujejo le prosilci azila iz Iraka, Sirije in Afganistana. Državljane drugih držav makedonske oblasti štejejo za ekonomske migrante in jih vrnejo v Grčijo. V zadnjih 24 urah naj bi sicer v Makedonijo vstopilo 2000 ljudi.
Noč preživeli v avtobusih in na bencinski črpalki
Medtem je okoli 2000 čakajočih migrantov noč preživelo v avtobusih in na bencinski črpalki kakih 20 kilometrov južno od mejnega prehoda Idomeni. Očividci so južno od tega prehoda dopoldne našteli 39 čakajočih avtobusov. V začasnem zatočišču na meji pa je po navedbah grške policije trenutno okoli 500 ljudi.
Nekateri ljudje naj bi skušali prek nenadzorovanih točk nadaljevati pot po balkanski poti, so za grški radio povedali predstavniki človekoljubnih organizacij, ki se prav tako sprašujejo, zakaj ni več beguncev nameščenih v zatočišču in morajo čakati na bencinski črpalki. Na območju danes vladajo temperature okoli ledišča, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Smrtna žrtev tudi na Švedskem
O tragičnem dogodku poročajo tudi s Švedske. Mladi prosilec za azila je danes zabodel in ubil uslužbenko begunskega centra na zahodu Švedske, namenjenega mladoletnim prišlekom brez spremstva, je sporočila tamkajšnja policija. 22-letno žrtev so sicer prepeljali v bližnjo bolnišnico, a je niso mogli rešiti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Policija identitete ali nacionalnosti napadalca ni želela razkriti, sporočila je le, da gre za mladega moškega, ki je bival v centru, namenjenem migrantom v starosti od 14 do 17 let. Zaradi suma umora so ga aretirali.
Obenem je tiskovni predstavnik policije Thomas Fuxborg priznal, da se je število tovrstnih incidentov ob prihodu velikega števila migrantov oz. beguncev v minulega pol leta občutno povečalo.
Prav danes je švedska policija zahtevala dodatnih 4100 policistov in drugih uslužbencev za pomoč pri boju proti terorizmu, deportacijah neupravičenih migrantov in varovanju begunskih namestitvenih kapacitet.
Juncker pozdravil Cerarjev predlog
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v odgovoru na pismo slovenskega premierja Mira Cerarja pozdravil njegov predlog, naj vse članice EU pomagajo Makedoniji pri zagotavljanju nadzora na meji z Grčijo z napotitvijo policistov in z opremo. Slovenske izkušnje so lahko po njegovih besedah pri tem še posebej koristne.
Opozoril je, da evropska zakonodaja ne omogoča namestitve osebja v sklopu operacije evropske agencije za zunanje meje Frontex na ozemlju tretje države, a da so v okviru predloga za vzpostavitev evropske mejne in obalne straže predlagali spremembe, ki bi to omogočile. Ob upoštevanju teh omejitev komisija sicer pripravlja alternativne možnosti podpore Makedoniji v okviru Frontexa za okrepitev upravljanja meje in zmogljivosti pri obravnavi prošenj za azil, je izpostavil Juncker in spomnil, da Frontex pomaga nadzorovati mejo med državama tudi s pomočjo Grčiji.
Juncker se je v pismu odzval tudi na Cerarjev poziv k opredelitvi skupnih meril za vstop beguncev v EU. Spomnil je na dogovor z oktobrskega mini vrha EU in Zahodnega Balkana, da lahko članica zavrne vstop državljanu tretje države, če ta ne želi zaprositi za mednarodno zaščito. Članice bi po Junckerjevih navedbah tako dejansko morale zavrniti vstop na zunanji meji državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop in ki niso zaprosili za azil, čeprav so imeli priložnost za to. Enako velja po njegovih besedah za Makedonijo in druge nečlanice na balkanski poti. "To pomeni, da begunec bodisi zaprosi za azil in izpolni zahteve za pravi azil v skladu z veljavno zakonodajo bodisi oseba ni upravičena do vstopa na ozemlje," je zapisal šef komisije.
Izpostavil je tudi strinjanje držav na zahodnobalkanski migracijski poti, da ne spodbujajo toka beguncev ali migrantov na mejo druge države v regiji. Politika puščanja beguncev skozi državo brez obveščanja sosednje države ni sprejemljiva, je zapisal.
Cerarju se je zahvalil za predloge, ki poudarjajo potrebo po ohranitvi zagona za krepitev prizadevanj na zahodnobalkanski poti, kar terja popolno predanost vseh akterjev - članic unije, tretjih držav ter institucij in agencij EU.
Juncker se poleg tega v pismu strinja, da je Grčija pod izjemnim pritiskom in spomni na pomoč državi, ki se že izvaja. Znova je opozoril, da je solidarnost vseh članic, tudi s pospešitvijo načrta za premestitev beguncev znotraj unije, prav tako ključna, ter izpostavil pomen učinkovitega vračanja nezakonitih migrantov v države izvora ali tranzitne države. "Sistematično in hitro moramo vračati tiste, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite, če želimo zagotoviti javno zaupanje in osredotočiti sredstva na sprejemanje rekordno visokih številk resničnih beguncev," poudarja.
Erjavec: Slovenija bo ravnala enako kot Avstrija
Zunanji minister Karl Erjavec je danes povedal, da so seznanjeni z možnostjo, da bi lahko Avstrija v večjem številu začela zavračati migrante na meji. Če bo Avstrija sprejela takšne ukrepe, bo enako ravnala tudi Slovenija, je dejal.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je namreč v sobotnem pogovoru za časnik Österreich opozoril, da bi se lahko hitro zgodilo, da bo Avstrija v večjem številu začela zavračati migrante na meji.
Erjavec je danes pojasnil, da so bili o tem že prej seznanjeni. Sam je v Bruslju govoril z avstrijskim kolegom, ki ga je seznanil s težko situacijo v Avstriji. "Očitno Avstrijci želijo, da se ustvari domino efekt, glede na to, da še vedno ni celovite evropske rešitve," je dejal.
Po njegovih besedah je slovenska vlada sprejela ustrezne ukrepe in "držimo se načela, kakršne ukrepe bo sprejela Avstrija, takšne bo tudi Slovenija".
Za oceno ustavnosti dela zakona o nadzoru državne meje
Skupina Belokranjcev, med katerimi sta tudi dva poslanca ZL, od varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer znova zahteva, naj na ustavno sodišče vloži zahtevo za presojo ustavnosti dela zakona o nadzoru državne meje ter naj vladi posreduje predlog za odstranitev ograje iz rezilne žice na slovensko-hrvaški meji.
Pri varuhu so v sporočilu za javnost zapisali, da je Nussdorferjeva danes na kratek pogovor sprejela skupino Belokranjcev, ki so ji ponovno predali, tokrat z nekaterimi dopolnitvami, zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti.
Zatrdili so, da pobudo z vso resnostjo obravnavajo že od njenega prejetja. Vladi so posredovali poizvedbo in v tem mesecu tudi dobili odgovor. Ker je problematika zelo kompleksna, je treba proučiti več vsebinskih in strokovnih vidikov tega vprašanja, zato jih je varuhinja na sejah svojega kolegija že večkrat obravnavala, so zapisali v sporočilu.
Dokončno stališče pa bo sprejela na zaključni seji kolegija o tej problematiki predvidoma še ta teden.
Odločitve o lokacijah centrov za migrante še ni
Ministrica Andreja Katič je na poslansko vprašanje pojasnila, da odločitve o lokacijah centrov za migrante še ni. Ministrica za obrambo je na vprašanje Suzane Lep Šimenko (SDS) v zvezi z iskanjem lokacij za nastanitvene centre za migrante pojasnila, da so v okviru preverjanja možnih lokacij preverili tudi več objektov, s katerimi razpolaga ministrstvo za obrambo, ki pa o izboru lokacij ne odloča. Potrdila je, da je med možnimi lokacijami tudi vojaško skladišče pri Kidričevem. Glede slednjega je namreč Lep Šimenkova opozorila, da je za tamkajšnje prebivalce nesprejemljivo, da bi tam vzpostavili center za 4000 migrantov.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je odgovoril na vprašanje Violete Tomić (ZL) glede oškodovanosti kmetov, ki zaradi žične ograje na meji ne morejo obdelovati kmetijskih zemljišč oziroma bo njihov pridelek manjši. Tomićeva je namreč izrazila tudi skrb zaradi ogrožanja socialne varnosti prebivalcev ob meji.
Kot je pojasnil Židan, ministrstvo intenzivno sodeluje pri pripravi interventnega zakona v zvezi z nadzorom državne meje, ker je pričakovati, da bodo nekatere kmetije ob del prihodkov. V zakonu bi opredelili, da so zaradi začasne nezmožnosti uporabe zemljišč na razpolago nadomestila lastnikom in tudi najemnikom in zakupnikom zemljišč.
Odločitev še ni sprejeta, zato ministrstvo za obrambo ne izvaja nobenih aktivnosti za preureditev skladišča v namestitveni center, je poudarila Katičeva.
