Šefic: Šibka točka so avtobusne steze na mejnih prehodih

Slovenija odločno nasprotuje vnovičnemu podaljšanju nadzora na notranji schengenski meji med Slovenijo in Avstrijo, saj zanj ni razlogov. Kot je poudarilo slovensko notranje ministrstvo, je vnovično podaljšanje nadzora na notranji meji med Slovenijo in Avstrijo, ki ga je v torek predlagala Evropska komisija, neupravičeno.

Evropska komisija je v torek predlagala še šestmesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem prostoru, tudi na avstrijsko-slovenski meji, ki pa naj bi bilo zadnje. V tem obdobju naj bi Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, ki začasni nadzor še izvajajo, ta ukrep postopno odpravile in nadomestile s sorazmernimi policijskimi kontrolami. Predlog komisije morajo potrditi še članice Unije, ki o tem odločajo s kvalificirano večino.

Kot so spomnili na MNZ, je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar že 21. aprila pisala Evropski komisiji in v pismu poudarila, da se po slovenskem prepričanju lahko ogroženost schengenskega območja objektivno izkazuje predvsem s številkami nedovoljenih prehodov notranjih meja.

Slovenija je tako v vsem letu 2016 od avstrijskih varnostnih organov sprejela 76 tujcev, ki so v Avstrijo vstopili z ozemlja Slovenije, v letu 2017 pa do tega dne le 11. "Zanemarljive številke nedovoljenih prehodov notranje slovenske meje dokazujejo, da so naši ukrepi na meji učinkoviti," so poudarili na notranjem ministrstvu.

Kot so dodali, so na nesprejemljivost in neupravičenost podaljševanja nadzora opozarjali tudi ob drugih priložnostih, in sicer tako pristojnega evropskega komisarja kot tudi avstrijske kolege. Izpostavili so nujnost prednostnega izvajanja izravnalnih ukrepov v notranjosti namesto na sami meji in dejstvo, da je zunanja schengenska meja s Hrvaško dobro varovana.

Na notranjem ministrstvu opozarjajo, da nadzor na avstrijsko-slovenski meji povzroča stalne zastoje vozil, predvsem pred predorom Karavanke. Pričakujejo, da bodo razmere še posebej kritične med poletnimi počitnicami. Nadzor ovira prost pretok oseb, povzroča gospodarsko škodo in negativno vpliva na sodelovanje obmejnih regij, so zapisali.

Dodali so še, da pregledi na notranji meji z Avstrijo v času od uvedbe začasnega nadzora niso prinesli pomembnejših ugotovitev v smislu varnostnih tveganj.

Šefic: Slovenija je usposobljena za izvajanje novega režima nadzora meje

Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je na odboru DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo spomnil, da je Slovenija že pred uveljavitvijo uredbe večkrat opozorila na nevšečnosti, ki jih bo prinesel sistematičen nadzor meje, a ni bila uslišana ne pri Evropski komisiji ne pri drugih državah članicah EU. Opozorila so se po njegovih besedah nanašala tudi na kadrovske in tehnične potrebe takšnega nadzora.

Izpostavil je pomen mejnega nadzora za zagotavljanje varnosti znotraj EU in še posebej znotraj schengenskega prostora. Glede neprijetnih posledic sistematičnega nadzora, kot so zastoji na mejnih prehodih, pa je dejal, da so bile zaradi velike obremenjenosti slovensko-hrvaške meje predvidljive in je Slovenija nanje tudi že vnaprej opozorila.

Kljub kadrovski podhranjenosti policije se je Slovenija sicer z velikim naporom uspela kadrovsko pripraviti na uvedbo sistematičnega nadzora meje, je poudaril Šefic in dodal, da enako velja tudi za tehnično opremljenost. Pri tem je opozoril, da Slovenija vseskozi zagovarja prilagajanje ukrepa velikosti varnostnega tveganja v EU.

Takoj po uvedbi sistematičnega nadzora se je po njegovih besedah pokazalo, da Hrvaška ni pripravljena na novo situacijo. Pohvalil pa je "odprto komunikacijo" s hrvaškimi kolegi. Izrazil je pričakovanje, da bo akreditacija schengenskega informacijskega sistema, ki Hrvaško čaka v juniju, zadeve premaknila v pravo smer.

Kot šibko točko, s katero se Slovenija sooča in bi jo morala rešiti, je državni sekretar omenil avtobusne steze na mejnih prehodih. Ena od rešitev, ki se po njegovih besedah ponuja, je uvedba prenosnih čitalcev dokumentov. Širjenje prehodov se namreč zaradi pričakovanega vstopa Hrvaške v schengenski prostor kaže kot nesmiselno.

Tudi Šefic je izpostavil nasprotovanje Slovenije vnovičnemu podaljšanju nadzora na notranji schengenski meji med Slovenijo in Avstrijo, saj po njegovih besedah "nezakonitih prehodov praktično ni". Slovenija je namreč v celotnem letu 2016 od avstrijskih varnostnih organov sprejela 76 tujcev, ki so v Avstrijo vstopili z ozemlja Slovenije, v letu 2017 pa do tega dne le 11.

Glede sprejetega dogovora med Slovenijo, Hrvaško in Evropsko komisijo, da bo mogoče v primeru več kot 15-minutnega zastoja na slovensko-hrvaški meji preiti s sistematičnega na ciljno usmerjen nadzor, je opozoril, da je v ukrepu še nekaj nejasnosti. Slovenija zato po njegovih besedah pričakuje dodatna pojasnila Evropske komisije.