Zaposlitev na KPK: kandidatka službe ni dobila zaradi nosečnosti?

Na razpis za prosto delovno mesto na komisiji se je kandidatka prijavila aprila 2014 in se uvrstila v ožji izbor. Med razpisnim postopkom je zanosila, kar je na razgovorih tudi povedala potencialnemu delodajalcu. Nato pa je prejela obvestilo, da kljub njeni visoki kvalifikaciji na razpisu niso izbrali nikogar. Zadevo je prijavila zagovorniku načela enakosti.

"Ko smo pregledali vso dokumentacijo in vprašali vse vpletene, smo zaključili, da je v tem primeru šlo za diskriminacijo zaradi nosečnosti," je povedal Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti. 

A ugotovitve Boris Štefanec odločno zanika in pojasnjuje, da je postopek razveljavil, ker je bil kontaminiran. Kot je dejal, je bil opozorjen na to, da obstajajo določene povezave med uslužbenci komisije in kandidatko. 

Poleg tega ima kot predstojnik organa v vsakem primeru pravico, pravi, da se svobodno odloči, ali bo pogodbo o zaposlitvi sploh sklenil s katerim od prijavljenih kandidatov. A interni dokument članic natečajne komisije, ki ga je pridobil zagovornik načela enakosti, razkriva, da je kandidatka brez službe ostala prav zaradi nosečnosti.

"Zakon je jasen: diskriminacija zaradi nosečnosti v kakršni koli fazi zaposlovanja je prepovedana. Bilo bi pa prav, da so prav državne inštitucije tiste, ki se jim to ne dogaja. Seveda isto pričakujemo tudi od zasebnega sektorja," je dejal Lobnik. 

Štefanec je zdaj zaprosil za vpogled v celoten spis zagovornika načela enakosti. Kot pravi, želi s tem zgolj ugotoviti, zakaj je ta sprejel takšno odločitev, ki je po pravni poti nima možnosti izpodbijati. Po njegovih besedah tega ni storil zato, da bi odkril morebitnega žvižgača s KPK, saj je zaščita virov informacij eden od temeljev delovanja komisije. 

Ker se je omenjen primer zgodil, ko mnenje zagovornika načela enakosti po zakonodaji še ni imelo pravnih učinkov, kandidatka na podlagi te odločbe o diskriminaciji tožbe proti nesojenemu delodajalcu ne more vložiti.