Na Tom telefonu sporočajo, da mislijo na otroke in mladostnike. Vabijo jih, da povedo, kako so oni in njihova družina. Spodbujajo vse otroke in mladostnike, da spregovorijo o svojih čustvih ali pa ta izrazijo z igro, risanjem, slikanjem ali na druge ustvarjalne načine – z uporabo plastelina, dasmase ... Pripravili so še več nasvetov, kako se lažje spopasti s stisko, ki je Slovenijo zajela ob poplavah.
Kot svetujejo, si lahko mladostniki postavite vprašanja: "Kakšne misli imam? Kakšna čustva so v meni? Kako bi jih poimenoval oz. čemu so podobna? Kaj doživljam v sebi? S čim bi lahko to primerjal?"
Otroke vabijo, naj to nekomu poveste ali pa izrazijo z risbo, zapisom, podobo iz plastelina. Sporočajo jim, da je je popolnoma normalno, če so ob teh poplavah prestrašeni, jezni, zbegani, jih skrbi za druge.
Ob naravnih nesrečah strah ali tesnoba lahko trajata nekaj dni, lahko pa tudi dlje. "Najbolje se te občutke da obvladovati, če boste deležni prijaznosti in razumevanja staršev, drugih odraslih ter svojih vrstnikov. Ali če boste vi sami tisti, ki boste prijazni in razumevajoči do drugih," naštevajo.
Kaj je pomagalo drugim otrokom in mladostnikom po svetu, ki so bili udeleženi v poplavah, požarih ali potresih?
1. Izražanje svojih čustev in doživljanja. Pogovor o tem, kako se počutite, lahko pomaga zmanjšati notranji stres.
2. Skupno delo: Sodelovanje v skupnih dejavnostih, kot so pomoč pri čiščenju, pospravljanju škode in obnovi, lahko pomaga občutiti pripadnost. Ko pomagate drugim v stiski, boste občutili, kako ste lahko koristni, in to prispeva k temu, da boste nekaj naredili tudi za svoj občutek vrednosti.
3. Fizična dejavnost in tesen stik: Telesna aktivnost, kot so tek, hoja ali vadba, lahko pomaga pri sproščanju napetosti in zmanjševanju stresa. Tesen stik, kot sta objem in držanje za roko, nas pomirja in poveča občutek varnosti ter poveča upanje.
4. Ohranjanje rutine: Kadar poskušamo ohraniti normalen ritem dneva, kot je jutranje vstajanje, dejavnost, hrana, higiena, spanje itd., nam to lahko pomaga občutiti stabilnost in predvidljivost (to je občutek, da je vse v redu).
5. Iskanje podpore: Pogovarjanje z družino, prijatelji ali svetovalci o svojih izkušnjah in občutkih lahko pomaga zmanjšati občutek osamljenosti.
6. Učenje veščin za reševanje težav: Otroci in mladostniki se lahko naučijo, kako razmišljati in iskati rešitve za morebitne težave ali stresne situacije.
Tom telefon sporoča: Dragi otroci in mladostniki, vedno je z vami tudi TOM telefon. Vsak dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12.00 do 20.00 na brezplačni in anonimni številki 116 111, če raje pišete, pa na e-pošti tom@zpms.si ali spletni klepetalnici www.e-tom.si
Sporočilo staršem in drugim odraslim: POGUMNO NAPREJ!
Na TOM telefonu mislijo tudi na starše in druge odrasle, ki z otroki živijo in delajo, so sporočili. Kot so dejali, so mnogi drugi otroci in mladostniki po svetu, ki so bili prav tako udeleženi v naravni nesreči, kot so poplave, požar ali potres bili zelo prizadeti, jezni, razburjeni, postali so bolj aktivni in nemirni in se bali, da se bo nesreča ponovila. Veliko otrok se je balo biti sami ali spati sami, nekateri so si želeli prespati pri starših, nekateri so imeli težke sanje in potrebovali več crkljanja.
Dogajale so se slabosti, bruhanje, glavoboli, vročina ali pomanjkanje apetita. Otroci so tudi težje sledili običajnemu dnevnemu ritmu, prestrašeni ali tesnobni so postali tudi zaradi novega dežja in neviht.
Kaj so naredili starši in drugi odrasli, ki so se skupaj z otroki in mladostnik soočili s posledicami poplav:
1. Najprej so pri sebi ocenili, ali zmorejo sami, ali potrebujejo pomoč in podporo.
2. Otroke so vključili v načrt odpravljanja posledic. Povedali so jim kaj se je zgodilo, kako bodo postopali in kaj lahko prispevajo otroci in mladostniki.
3. Otrokom so zagotovili "Skupaj smo. Držimo skupaj. Poskrbeli bomo za nas in za naš dom."
4. Pomagali so jim poimenovati, kar doživljajo. Na primer "Bojiš se, da ... ." ali "Se sprašuješ, kako ...", "Jezna si, ker...", "Skrbi te za domače živali, ...", "Razmišljaš o prijateljih, ki imajo veliko škode..." To pomaga vam in otroku pojasniti čustva ter graditi razumevanje.
5. Opazili so, da otrokom in mladostnikom prija, če jih objamejo, jih držijo za roke ali imajo tesen stik, saj jih to pomirja. Opazili so tudi, da tesen stik in fizično udobje pomirja tudi njih, poveča občutek varnosti in upanja.
6. Svojim otrokom so na vprašanja odgovarjali natančno in preprosto.
7. Zavedali so se, da bodo morda morali informacije in pomirjanje ponavljati večkrat, še posebej pri mlajših otrocih ali tistih, ki so že preživeli kakšno travmo (nasilje, smrt v družini, ločitev, ...)
8. Poskušali so vzpostaviti običajen dnevni ritem za vse člane družine.
9. Pridobili so informacije, kakšna pomoč jim pripada.
Srečno in pogumno naprej, so zaželeli pri Tom telefonu vsem tistim, ki se spopadajo z uničujočimi posledicami poplav.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.